Jedro

Ker se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo niti z vprašanjem pravočasnosti reklamacije niti z vsebinsko utemeljenostjo reklamacije, prav tako pa ni pojasnilo posameznih elementov odškodninske odgovornosti in prisojene višine, izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba v zvezi s popravnim sklepom se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo in toženi stranki naložilo plačilo pravnih stroškov tožeče stranke (1. točka izreka), nasprotni tožbeni zahtevek pa zavrnilo in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru 0005 Ig 2004/04476 z dne 14. 02. 2005 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka (2. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo v zvezi s popravnim sklepom se je pravočasno pritožila tožena stranka in sicer iz vseh pritožbenih razlogov, predlagala spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno njeno razveljavitev ter priglasila pritožbe stroške.

Pritožba je bila vročena v odgovor tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijana sodba pravilno ugotavlja, da sta pravdni stranki 10. 01. 2003 sklenili pogodbo št. MHE – 01/03 za obnovo in posodobitev M. O. – strojni del. Predmet pogodbe so bile storitve v zvezi z obnovo in posodobitvijo strojne opreme, prevoz in razložitev s prevoznega sredstva ter začasno skladiščenje, nadzor nad delom montažerja pri montaži, preizkušanje dobavljene opreme, izdelava PID dokumentacije ter dokumentacije obratovanja in vzdrževanja ter s tem povezano izobraževanje naročnikovih kadrov. Pogodbena cena je bila določena v višini 11.831.040,00 SIT. Ker na bi pritožnik tožeči stranki povzročil škodo v zvezi s kršitvijo pogodbenih obveznosti, je tožeča stranka zahtevala odškodnino in sicer: - stroške pogodbe z L. E.I. d.o.o. v višini 25.946,62 EUR, - stroške meritve izkoristkov agregatov MHE Oplotnica v višini 4.406,61 EUR, - stroške pogodbe z EI MV v višini 3.965,95 EUR, - stroške sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v višini 373,82 EUR, skupno 34.693,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je odškodninskemu tožbenemu zahtevku ugovarjala z naslednjimi razlogi: - da je v zadevi stvarno pristojna arbitraža, - da tožeča stranka ni postavila trditev in ponudila dokazov, da je napake pravočasno grajala, - da je tožeča stranka rok za grajanje napak zamudila, - da tožeča stranka toženi ni omogočila pregleda reklamacije v rokih, predvidenih s pogodbo, - da je bilo na ogledu 14. 05. 2004 ugotovljeno, da je vzrok puščanja igel v električnem stikalu, zaradi česar je bila reklamacija neutemeljena, - da odstranitev dodatnih dveh šob na agregatu I. ni bila upravičena, - da angažiranje E.i. M. V. (E. M.) ni bila skladna s pogodbo in tožena stranka glede tega ni dala nobenega soglasja, - da so bile ugotovitve E. M. sporne, - da je poročilo E. M. vsebovalo tudi pregled elektro opreme, upravljanja in prenosa podatkov, kar pa ni bilo v domeni tožene stranke, - da angažiranje Litostroja E.I. za odpravo eventuelnih napak tožene stranke ni bilo potrebno, - da so v stroških pogodbe z L. zajeta druga dela in ne dela, ki so bila v zvezi z odpravo eventuelnih napak tožene stranke, - da meritve, ki jih je izvajal L. E.I. niso bile izvedene na opremi, ki jo je instalirala tožena stranka, pač pa na spremenjeni opremi, - da meritve L. niso izkazale bistvenih odstopanj od meritev 12. 09. 2003, - da zatrjevana škoda ne more vsebovati stroškov DDV v višini 5.264,83 EUR, - da tožeča stranka v zvezi z angažiranjem L. zahteva 6.217.848,00 SIT, čeprav pogodba vsebuje znesek 5.556.000,00 SIT, - da so sodne takse za ugovor v pridruženi zadevi predmet pravde po nasprotni tožbi in ne morejo predstavljati samostojnega odškodninskega zahtevka, - da je tožeča stranka tožbo vložila izven enoletnega roka po zatrjevanem grajanju napak.

Pritožba utemeljeno opozarja, da izpodbijana sodba nima nobene obrazložitve v zvezi z ugovori tožene stranke, niti v tem smislu, da jih tožena stranka ni podala, niti o tem, kakšne so bile v dokaznem postopku ugotovljene relevantne okoliščine za presojo teh ugovorov. Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da iz izpodbijane sodbe ni jasno, kakšne naj bi bile napake, v čem konkretno je bilo delo tožene stranke nekvalitetno opravljeno in na podlagi česa sodišče prve stopnje zaključuje, da tožena stranka kljub pozivom tožeče stranke napak ni odpravila, pri čemer naj bi bile meritve izvedene samo na turbini 1 in ne na obeh turbinah, kar v izpodbijani sodbi prav tako ni pojasnjeno.

Ker se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo niti z vprašanjem pravočasnosti reklamacije niti z vsebinsko utemeljenostjo reklamacije, prav tako pa ni pojasnilo posameznih elementov odškodninske odgovornosti in prisojene višine, izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. S tem je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Pritožnik je z nasprotnim tožbenim zahtevkom zahteval: - razliko med osnovno ceno in plačanimi situacijami v višini 4.937,00 EUR - presežna dela v višini v višini 25.724,54 EUR - stimulacijo za doseženo moč v višini 43.114,67 EUR - stimulacija za terminsko izvedbo 987,40 EUR, skupno 74.763,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožnik utemeljeno opozarja, da se je sodišče prve stopnje v zvezi z zahtevkom po nasprotni tožbi omejilo le na kvaliteto opravljenih del, ne pa tudi na količino, pri čemer tudi zaključka, da presežna oziroma dodatna dela niso bila potrebna, zaradi odsotnosti pravnorelevatnih razlogov ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje tudi v tem delu ni navedlo relevantnih okoliščin in ugovorov tožeče stranke, ki bi utemeljevali zavrnitev nasprotnega tožbenega zahtevka. Ker izpodbijana sodba niti v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih, je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ker višje sodišče glede na naravo kršitve ocenjuje, da je samo ne more odpraviti, je izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti ali je podana sodna pristojnost ter odgovoriti na zgoraj navedene ugovore tožene stranke, ki se tičejo odškodninskega tožbenega zahtevka. Prav tako pa bo moralo v zvezi z nasprotnim tožbenim zahtevkom navesti pravnorelevantne razloge, ki bodo omogočali preizkus sodbe.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).