Jedro

Izvedensko mnenje je bilo potrebno tudi za odločitev o delu tožbenega zahtevka, ki ni bil umaknjen, zaradi česar je stroške, ki so v zvezi s tema nastali, treba šteti za potrebne.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka, spremeni tako, da se ji doda nov drugi odstavek, ki se glasi: "Tožena stranka je dolžna v proračun Republike Slovenje, brezplačna pravna pomoč, v roku 15 dni, plačati 72,20 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila."

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in III. točka odločbe sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna tožniku plačati stroške pritožbenega postopka v višini 5,22 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranski znesek 620,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 6. 2013 dalje do plačila. V preostalem delu je sodišče zaradi umika tožbe postopek ustavilo. Hkrati je sodišče odločilo še, da je tožena stranka dolžna poravnati njene pravdne stroške v višini 585,07 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila, v roku 15 dni (III. točka izreka).

2. Tožnik s pritožbo izpodbija stroškovni del odločitve, glede priglašenih stroškov izvedenine v višini 787 EUR, in predlaga, da sodišče pritožbi ugodi ter sodbo ustrezno spremeni. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče v deseti točki sodbe zapisalo, da tožniku ni priznalo priglašenih stroškov izvedenine, "saj je tožeča stranka na podlagi izvedenskih mnenj v celoti umaknila tožbo zaradi telesnih in duševnih bolečin, trajanje zmanjšanja življenjskih aktivnosti", da pa česa takega niti ni zahtevala niti umaknila. Tožbo je vložil iz naslova sklenjene zavarovalne pogodbe za dnevno odškodnino in invalidnost, izvedenec medicinske stroke pa je bil potreben, saj je ta dokaz potrdil, da je bil tožnik šest tednov po škodnem dogodku nesposoben za delo, na podlagi česar je sodišče prisodilo zavarovalnino za dnevno odškodnino. Po izdelanem izvedenskem mnenju je tožnik umaknil svoj zahtevek za zavarovalnino za invalidnost, vendar je bil temu posvečen le del izvedenskega mnenja. Tožnik meni, da je odločitev sodišča, s katero ji ni priznalo stroška izdelave izvedenskega mnenja ali vsaj dela tega stroška, nepravilna ter da bi glede na to, da je strošek izdelave izvedenskega mnenja plačala služba brezplačne pravne pomoči, sodišče moralo ta strošek prisoditi v njeno korist. 3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče ni v celoti pravilno uporabilo določbe 155. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po 1. odst. 155. čl. ZPP sodišče, pri presoji, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Prvostopenjsko sodišče je navedlo, da sodišče tožniku ni priznalo priglašenih stroškov izvedenine, saj je na podlagi izvedenskih mnenj v celoti umaknil tožbo zaradi "telesnih in duševnih bolečin, trajanje zmanjšanja življenjskih aktivnosti".

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da to ni pravilno. Sodišče prve stopnje je pri razsoji svojo odločitev oprlo na ugotovitve izvedenke, da je tožeča stranka upravičena do dnevnega nadomestila zaradi delovne nezmožnosti za čas najdlje 6 tednov. Izvedensko mnenje in njegova dopolnitev sta bila torej potrebna tudi za odločitev o neumaknjenem delu tožbenega zahtevka, zaradi česar je stroške, ki so v zvezi s tema nastali, treba šteti za potrebne.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče kot potreben strošek priznalo tudi strošek za izvedenca (nagrada in stroški, priznani izvedenki za izdelavo izvedenskega mnenja v znesku 529,00 EUR in za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja v znesku 158,00 EUR), ki v skupni višini znaša 687,00 EUR, in ne 787,00 EUR stroškov, kot zahteva v pritožbi tožnik. Tudi sicer iz njegovega stroškovnika izhaja, da je priglasil izvedenino v znesku 529,00 EUR in 158,00 EUR.

8. Ne gre pa tožniku celotni znesek priznanega stroška izvedenca v višini 687,00 EUR. Ker je tožnik na začetku vtoževal znesek 5.900,00 EUR, po delnem umiku pa znesek 620,00 EUR, s katerim je uspel (10,51 % celotnega vtoževanega zneska) je tožena stranka dolžna poravnati stroške za izvedenca v višini v tem deležu, to je 72,20 EUR (1. odst. 158. čl. ZPP), ki pa se, ker je bila nagrada izvedenki plačana iz naslova brezplačne pravne pomoči povrne v korist proračuna Republike Slovenije (3. odst. 46. čl. ZBPP). Tožena stranka je dolžna znesek v višini 72,20 EUR v korist proračuna Republike Slovenije povrniti v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

9. Pritožbeno sodišče je pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep o stroških spremenilo, kot to izhaja iz izreka te odločbe, v preostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo stroškovno odločitev prvostopenjskega sodišča (2. in 3. tč. 365. čl. ZPP).

10. O stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje odločalo na podlagi 2. odst. 165. čl. in 2. odst. 154. čl. ZPP. Kot potrebne stroške pritožbe je pritožbeno sodišče (ob upoštevanju vrednosti izpodbijanega dela stroškovne odločitve) tožniku priznalo 100 točk za pritožbo (redno pravno sredstvo v postopku zoper procesni sklep, tarifna številka 21/2, Odvetniška tarifa, Uradni list RS, št. 2/15), kar znaša 45, 90 EUR in 22% DDV na odvetniško storitev kar znaša 10, 10 EUR, 2 točki za materialne izdatke (2% od vrednosti nagrade) kar znaša 0,92 EUR, kar skupaj znaša 56,92 EUR. Sodišče je upoštevalo, da znaša vrednost točke 0,459 EUR. Tožeča stranka je s pritožbo uspela v 9,17 % (od zneska 787,00 EUR je uspela z zneskom 72,20 EUR). Glede na pritožbeni uspeh je sodišče druge stopnje tako odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti 5,22 EUR pritožbenih stroškov. Ker zakonskih zamudnih obresti od stroškov pritožbenega postopka tožeča stranka ni zahtevala, pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.

11. Pritožbeno sodišče je na podlagi 366a. člena ZPP odločilo po sodnici posameznici.