Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba I Cp 1659/2021

ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CP.1659.2021 Civilni oddelek

plačilo za storitev posredovanja zahtevek za plačilo stroškov poslovno svetovanje pogodba o svetovanju vsebina pogodbe najem posojila bančni kredit trditveno breme dokazno breme nesklepčnost tožbe pogodbeno določilo ničnost pogodbe neizpolnitev pogodbe uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka
Višje sodišče v Ljubljani
10. november 2021

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo tožnice, ki je zahtevala plačilo 2.440 EUR, ker ni zadostila trditvenemu bremenu in ni konkretizirala, katere storitve je opravila za toženca. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica ni predložila dovolj dokazov za utemeljitev svojega zahtevka, kar je privedlo do zavrnitve zaradi nesklepčnosti. Pritožbeno sodišče je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, saj ni ugotovilo kršitev procesnih pravil.
  • Kršitev procesnih pravil pri izvedbi dokaznega postopkaSodišče prve stopnje ni izvedlo s strani tožnice predlaganih dokazov, kar je privedlo do zavrnitve zahtevka zaradi nesklepčnosti.
  • Trditveno breme tožniceTožnica ni konkretizirala, katere storitve naj bi po pogodbi opravila za toženca, kar je onemogočilo presojo o njeni vlogi in izpolnjenju obveznosti.
  • Utemeljenost pritožbePritožnica ni konkretizirala kršitev ZPP, kar je privedlo do zavrnitve pritožbe.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče dokaznega postopka v obravnavni zadevi ni izvedlo, zato kršitve po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni moglo storiti.

Sodišče prve stopnje s tem, ko ni izvedlo s strani tožnice predlaganih dokazov, ni storilo (smiselno očitane) kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je zahtevek zavrnilo zaradi nesklepčnosti, izvajanje dokazov ni bilo potrebno.

Na kršitve po prvem odstavku 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ta mora biti zato obrazložena. Pritožnica bi morala konkretizirano navesti, katera določba ZPP je bila kršena, pojasniti bi morala tudi, glede česa in zakaj bi kršitev vplivala na pravilnost odločitve, ki je bila sprejeta. Tega ni storila.

Pritožbeno sodišče soglaša, da tožnica, ob upoštevanju toženčevih ugovorov (ničnost, neizpolnitev), s povzetimi trditvami ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, bi zaradi presoje, ali je svojo obveznost izpolnila, morala natančno opredeliti vsebino pogodbe, ki je bila sklenjena in pri tem konkretizirati, kaj vse se je zavezala opraviti in za kakšno plačilo; nato pa navesti tudi to, kdaj in na kakšen način je to opravila. Ker tožnica ni konkretizirala, katere storitve naj bi po pogodbi opravila za toženca, tudi ni mogoča presoja, ali je tožnica res nastopala le kot svetovalka (kot je trdila) ali pa je opravljala dejavnost bančnega posredovanja (kot je trdil toženec). Gre za dve po obsegu in vsebini različni storitvi, ki obe na koncu lahko pripeljeta do sklenitve kreditne pogodbe, so pa za njuno izvajanje določeni različni zakonski pogoji. Ker predloženi oziroma predlagani dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljivih trditev, sklicevanje pritožnice na predloženo pogodbo in tisto, kar naj bi ob zaslišanju povedali priči, na zaključek o nesklepčnosti tožbe, ne more vplivati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnice, da ji toženec plača 2.440 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 6. 2018 dalje do plačila in ji naložilo, da tožencu povrne 1.145,96 EUR stroškov postopka. Odločitev je oprlo na presojo, da tožnica, čeprav jo je sodišče na to opozorilo, ni navedla vseh dejstev, ki so pravno pomembna za odločitev.

2. Zoper odločitev tožnica vlaga pritožbo sama in po pooblaščencu.1

3. V laično vloženi pritožbi navaja, da je bilo v vlogi z dne 7. 4. 2021 opredeljeno, kako je potekal postopek pridobitve posojila, natančno pa bi to opisala predlagana priča. So svetovalci in strankam pomagajo pri pridobitvi kredita, račun je izdan za storitveno svetovanje. Sodišču ob sklicevanju na pravico stranke do izjave in sodelovanja v postopku, očita, da priče ni zaslišalo.

4. V pritožbi, ki jo vlaga po pooblaščencu, pa v bistvenem navaja, da je podlago zahtevka dovolj opredelila. Predložila je Pogodbo o poslovnem sodelovanju, opisala postopek pridobitve kredita, izkazala, da je bil ta črpan, predlagala pa je tudi zaslišanje dveh prič. Opozarja, da je toženec na podlagi te pogodbe prvi račun plačal, v pravdi pa se spreneveda, da je pogodba nična. Toženec je kredit pridobil zaradi posredovanja tožnice. Tožnica ni kreditodajalec in ni bančni posrednik. Je svetovalec, ki strankam pomaga pri pridobivanju kredita. In svetovanje je bila njena edina obveznost po pogodbi, ki jo je uspešno opravila (črpanje kredita in vpis hipoteke banke kreditodajalke). Trditev toženca, da računa ni prejel, kaže na izogibanje obveznosti. Razlogi, zakaj ni zaslišalo predlaganih prič, niso prepričljivi. Pojasni, kaj je z njihovim zaslišanjem želela dokazati. Sodišče jo je res večkrat pozvalo, da se izjavi o navedbah toženca, a brez razloga. Nastanek terjatve je pojasnila. V obravnavani zadevi ni bilo podlage za uporabo 214. člena ZPP, saj zanikanje s strani toženca navedenih dejstev izhaja iz že podanih navedb. Pogodba je veljavna. Zakon o bančništvu in Zakon o potrošniških kreditih v tej zadevi nista uporabna, saj je tožnica le svetovalka. Ker ni zaslišalo prič, je bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno ter zmotno uporabljeno materialno pravo. Meni tudi, da je sodišče storilo kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP.

5. Toženec na pritožbi ni odgovoril. 6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je v zadostni meri obrazložilo, zakaj ponujene trditve ne zadoščajo za vsebinsko odločanje. Izrek (s katerim je zahtevek zavrnilo) takim razlogom ne nasprotuje, prav tako si v sodbi navedeni razlogi ne nasprotujejo.

8. Glede na to, da sodišče dokaznega postopka v obravnavni zadevi ni izvedlo, kršitve po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni moglo storiti. Ta kršitev je namreč podana le, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Gre torej za (tehnično) napako, ko sodišče napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano v listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov.

9. Sodišče prve stopnje s tem, ko ni izvedlo s strani tožnice predlaganih dokazov, ni storilo (smiselno očitane) kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je zahtevek zavrnilo zaradi nesklepčnosti, izvajanje dokazov ni bilo potrebno. Svojo odločitev o tem je tudi ustrezno obrazložilo (glej točko 3 izpodbijane sodbe).

10. Na kršitve po prvem odstavku 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ta mora biti zato obrazložena. Pritožnica bi morala konkretizirano navesti, katera določba ZPP je bila kršena, pojasniti bi morala tudi, glede česa in zakaj bi kršitev vplivala na pravilnost odločitve, ki je bila sprejeta. Tega ni storila. Trditev o storjeni kršitvi, ki tej zahtevi ne zadosti, je zato neupoštevna.

11. Glede na to, da sodišče svoje odločitve (v nobenem delu) ni oprlo na 214. člen ZPP, je nerazumljiva, predvsem pa neutemeljena trditev, da te določbe sodišče ne bi smelo uporabiti.

12. Da bi preverilo pritožbeni očitek, da je napačen sklep, da trditve, ki jih je tožnica ponudila, ne zadoščajo za vsebinsko presojo utemeljenosti zahtevka, je pritožbeno sodišče prebralo vse tožničine in toženčeve vloge in te navedbe v nadaljevanju povzema.

13. Tožnica je navedla, da jo je toženec poklical zaradi oglasa v A. in se zanimal za hipotekarno posojilo. Strinjal se je s pogoji, ki mu jih je tožnica predstavila in s plačilom zneska, ki je napisan v pogodbi. Podpisal je Pogodbo o poslovnem svetovanju z dne 30. 6. 2017. Pogodbo je podpisala tudi tožnica. Toženec je bil seznanjen s tem, da tožnica ni bančna posrednica, ampak svetovalka. Za to dejavnost je registrirana in sicer 82.910 Zbiranje terjatev in ocenjevanje kreditne sposobnosti. Za to dejavnost ima vsa dovoljenja. Tožencu so urejali dve posojili. Prvega so urejali zasebno, drugega preko banke v Avstriji. Ko je bil prvi uspešno urejen, so začeli urejati drugega. Tožnica je pripravila vse potrebno za banko in dokumente so skupaj oddali. Storitev je bila opravljena s tem, ko je toženec pridobil kredit (pri Banki X. v Avstriji). Banka je od 15. 3. 2018 vpisana v zemljiški knjigi. Račun za stroške, ki so nastali z urejanjem kredita v tujini v višini 305 EUR, je toženec 4. 7. 2017 plačal. Toženec je vtoževani račun prejel in to v telefonskem pogovoru potrdil. Ni ga zavrnil. 14. Navedbe (ugovori) toženca pa so bili sledeči: Pogodba o poslovnem sodelovanju in vsa dejanja, ki so bila izvedena v zvezi s to pogodbo so nična. Ne tožnica ne B. B., ki je za tožnico opravljal storitve, nimata ustreznih dovoljenj in kvalifikacij za opravljanje dejavnosti bančnega posredništva, ki jih zahteva zakonodaja (ZBan, ZPotK-2 in Pravilnik o pogojih za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja). Sicer priznava sklenitev Pogodbe o poslovnem svetovanju. Računa pa ni prejel in ni potrdil prejema. Tožnica se je po pogodbi zavezala, da bo za toženca pridobila vso potrebno dokumentacijo za uspešno realizacijo kredita v tujini in da bo opravila vse potrebne storitve za njegovo pridobitev. Tega ni storila. Toženec v tujini oziroma na avstrijski banki ni dobil nobenega kredita. Do plačila zato ni upravičena, saj pogodbeno določilo plačilo veže na realizacijo kredita. Toženec prereka, da je vpis Banke X. z dne 15. 3. 2018 v zvezi s kreditom, ki naj bi ga tožnica urejala za toženca.

15. Pritožbeno sodišče soglaša, da tožnica, ob upoštevanju toženčevih ugovorov (ničnost, neizpolnitev), s povzetimi trditvami ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, bi zaradi presoje, ali je svojo obveznost izpolnila, morala natančno opredeliti vsebino pogodbe, ki je bila sklenjena in pri tem konkretizirati, kaj vse se je zavezala opraviti in za kakšno plačilo; nato pa navesti tudi to, kdaj in na kakšen način je to opravila. Ker tožnica ni konkretizirala, katere storitve naj bi po pogodbi opravila za toženca, tudi ni mogoča presoja, ali je tožnica res nastopala le kot svetovalka (kot je trdila) ali pa je opravljala dejavnost bančnega posredovanja (kot je trdil toženec). Gre za dve po obsegu in vsebini različni storitvi, ki obe na koncu lahko pripeljeta do sklenitve kreditne pogodbe, so pa za njuno izvajanje določeni različni zakonski pogoji (več o tem glej v točki 11 izpodbijane sodbe). Ker predloženi oziroma predlagani dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljivih trditev,2 sklicevanje pritožnice na predloženo pogodbo in tisto, kar naj bi ob zaslišanju povedali priči, na zaključek o nesklepčnosti tožbe, ne more vplivati.

16. Pritožbi sta glede na obrazloženo neutemeljeni. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, ju je zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. v zvezi z 154. členom ZPP. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, do njihovega povračila ni upravičena. Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 Pritožbeno sodišče obe pritožbi obravnava kot pritožbo tožnice. 2 Sodišče dejstev, ki jih ugotovi v teku dokaznega postopka, pred tem pa niso bila (pravočasno) zatrjevana, ne sme upoštevati. Drugačno ravnanje bi pomenilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V postopku mora biti namreč ves čas jasno, kaj so navedbe strank in posledično dejanska podlaga, saj le to nudi strankam možnost, da se zoper zahtevek oziroma ugovore lahko ustrezno branijo. Primerjaj tudi stališče J. Zobca v knjigi Pravdni postopek, zakon s komentarjem, druga knjiga, stran 355.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia