Jedro

Tožba za vrnitev darila je izpodbijana tožba, saj je zahtevek na vrnitev darila posebna vrsta izpodbojne pravice. Tožbeni zahtevek je oblikovalne in dajatvene narave.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se v odločitvi o pravdnih stroških odločitev sodišča prve stopnje (tč. II. izreka) spremeni tako, da se stroški znižajo na 3.007,50 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Toženec sam trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahtevek s katerim je tožnik zahteval, da se ugotovi, da je zapustnik F. S. podaril toženki nepremičnino do deleža ½ z ID znakom 000-2209-0 (parc. št. 2209/2 k.o. X), darilo toženi stranki in zahtevek, da ta nepremičnina spada v zapuščino po F.S. ter zahtevek, da je toženka dolžna dopustiti, da se to darilo upošteva pri ugotavljanju vrednosti zapuščine in se ji vračuna v dedni delež. V posledici take odločitve je tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženki v znesku 3.202,50 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožnik navaja, da ne držijo zaključki izpodbijane sodbe, da se pravda vodi zaradi napotitvenega sklepa in da je postopek prekinjen do pravnomočnosti sodbe. Nadalje tožnik navaja, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, saj obstajajo bistvena nasprotja v razlogih sodbe in listinami, ki jih je vložil tožnik. Ne držijo navedbe, da je tožbeni zahtevek nesklepčen in se pri tem tožnik sklicuje na sodbo II Cp 2738/2011. Tožnik ne uveljavlja prikrajšanja nujnega deleža, temveč da sporne nepremičnine predstavljajo darilo toženki in njegov zahtevek je sklepčen. Nadalje očita sodišču, napačno materialnoprocesno vodstvo in očita sodišču, da na naroku ni obrazložilo v čem je zahtevek nesklepčen. Sodišče bi moralo tožbo zavreči. Sodišče je zavrnilo vse dokazne predloge, moralo pa bi vsaj pogledati listine in ne bi smelo vsebinsko odločati o tožbi. Napačno so odmerjeni pravdni stroški, ki znašajo 3.007,50 EUR in ne 3.202,50 EUR.

3. Pritožba je neutemeljena v odločitvi o glavni stvari, utemeljena pa v odločitvi o pravdnih stroških.

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi nesklepčnosti, saj iz zatrjevanih dejstev ne izhaja, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Iz tožbenih trditev izhaja, da sta zapustnik in toženka sklenila dva pravna posla Pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v soseski K. 23. 7. 1970 in pogodbo o določitvi solastninskega deleža 26. 3. 1992. Tožba za vrnitev darila je izpodbijana tožba, saj je zahtevek na vrnitev darila posebna vrsta izpodbojne pravice. Tožbeni zahtevek je oblikovalne in dajatvene narave kot pravilno navaja sodišče prve stopnje. Dopuščen je tudi vmesni ugotovitveni zahtevek pri izpodbojni tožbi, saj s takšnim zahtevkom tožnik lahko zahteva le ugotovitev tistega pravnega razmerja od katerega je odvisna odložitev o dajatvenem tožbenem zahtevku. Ugotovitveni tožbeni zahtevek tožba vsebuje, oblikovalnega tožbenega zahtevka pa tožnik ni postavil kljub pozivu sodišča prve stopnje tako, da je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno odločilo, ko je po predhodnem opozorilu na nesklepčnost zavrnilo tožbeni zahtevek ne da bi izvajalo dokaze. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe res med drugim navaja, v zvezi z nesklepčnostjo tudi prikrajšanje nujnega deleža, kar v konkretnem primeru ni predmet te pravde, vendar je ne glede na navedeno odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj tožnik ni postavil oblikovalnega zahtevka. Tožnik se utemeljeno sklicuje, da ga sodišče ni pravilno pozvalo na popravo in mu dalo roka, da odpravi nesklepčnost, saj tožnika zastopa odvetnik, ki je prava vešča oseba pa na opozorilo o nesklepčnosti ni reagiral, temveč je trdil, da je tožba sklepčna čeprav ga je sodišče opozorilo, da mora biti zahtevek oblikovalne in dajatvene narave. Ker je kot že omenjeno tožbeni zahtevek nesklepčen, sodišče ni bilo dolžno izvajati dokazov kot trdi pritožba. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka člena 339 ZPP, saj se kot že omenjeno, oblikovalni in dajatveni tožbeni zahtevek ne nanaša samo pri prikrajšanju nujnega deleža temveč tudi pri vrnitvi darila v zapuščino. Tožnik se tudi ne more uspešno sklicevati na odločbo II Cp 2738/2011, ko pa je šlo v tej zadevi za povsem drugačno stanje.

5. Utemeljena pa je pritožba tožnika zoper odločitev o pravdnih stroških. Pri vrednosti spornega predmeta 200.961,00 EUR znaša nagrada po odvetniški tarifi 1.195,00 EUR in ne 1.273,00 EUR, kot je napačno štelo sodišče prve stopnje. Ob upoštevanju količnikov za tožbo in narok nagrada znaša 3.007,50 EUR in ne 3.202,50 EUR, kot jo je priznalo sodišče prve stopnje in je bilo za to razliko znižati pravdne stroške.

6. Glede na navedeno je bilo pritožbo zoper odločitev o glavni stvari zavrniti v odločitvi o pravdnih stroških pa spremeniti (člen 353 in 166 ZPP). Tožnik je uspel minimalno s pritožbo in mora v posledici tega sam trpeti stroške pritožbenega postopka. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 165 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.