Jedro

Tožnik je vložil tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke po izteku 30-dnevnega roka, določenega v 1. odstavku 72. člena ZDSS-1, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da zahteva obnovo postopka po prvem, drugem, petem, devetem in desetem odstavku 260. člena ZUP. Na podlagi 103. člena ZUP pa zahteva tudi vrnitev v prejšnje stanje. K pritožbi prilaga dokumente o začasni odsotnosti iz Republike Slovenije zaradi materine bolezni, za katero je skrbel vse do njene smrti konec leta 2014. Sklicuje se še na določbe ZDR-1 po katerem terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih letih, kar pomeni, da je tudi tožbo možno vložiti v omenjenem roku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

5. V socialnih sporih se presoja dokončna odločitev tožene stranke. Osnovni pogoj, da je sodno varstvo dopustno je, da je tožba zoper dokončno odločbo vložena v zakonsko določenem roku. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) v prvem odstavku 72. člena določa, da se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta.

6. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je bila dokončna odločba št. ... z dne 21. 8. 2013 zoper katero je bila vložena tožba, tožniku vročena dne 13. 9. 2013. Gre za tako imenovano fiktivno vročitev po določbi četrtega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji). 30-dnevni rok za vložitev tožbe je iztekel v ponedeljek dne 14. 10. 2013. 7. Tožnik je tožbo zoper omenjeno odločbo vložil na Upravno sodišče RS Ljubljana dne 13. 1. 2015, tožba pa je bila v pristojno reševanje odstopljena Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani dne 20. 2. 2015. Glede na navedeno je bila tožba nedvomno vložena po izteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka in jo je sodišče prve stopnje zato pravilno, skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP, kot prepozno vloženo zavrglo.

8. Iz dokumentacije v spisu tudi izhaja, da tožnik v vlogah navaja naslov v A. in tja mu je bila tudi posredovana dokončna odločba. Da je bila dokončna odločba pravilno vročena nenazadnje izhaja tudi iz dopisa tožnika direktorju, ki je datirano z 24. 9. 2013. V omenjenem dopisu omenja sklep (odločbo), ki jo je izdalo ministrstvo z dne 21. 8. 2013. Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno pojasnilo, da za obnovo postopka po določbah ZUP Delovno in socialno sodišče ni pristojno, enako tudi ne za vrnitev v prejšnje stanje po določbi 103. člena ZUP, na katerega se sklicuje tožnik. Za rešitev zadeve tudi niso odločilne določbe v ZDR-1. Kot je bilo že pojasnjeno je za odločitev, ali je tožba dopustna, torej ali je vložena pravočasno, odločilen zgolj rok določen v prvem odstavku 72. člena ZDSS-1. 9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.