Jedro

Nevaren pes je poleg psa, ki izpolnjuje pogoje za nevarno žival, tudi pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Za takšnega psa pa velja poseben režim ravnanja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Koper je z izpodbijano odločbo z dne 6. 3. 2019 odločilo, da se pes last A. A., ... (v nadaljnjem besedilu tožnica ali zavezanka) označen z mikročipom št. ..., z imenom A., ženskega spola, rojen 5. 9. 2017, ki je dne 14. 1. 2019 napadel in ugriznil človeka, vpisuje v CRP.si kot nevaren pes. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Koper (v nadaljnjem besedilu Uprava) dne 31. 1. 2019 prejela obvestilo Policijske uprave Koper, Policijska postaja vodnikov službenih psov Koper (v nadaljevanju PPVSP), št 223-1/2019/1 (3B 671-10), iz katerega je razvidno, da je pes last zavezanke napadel in ugriznil B. B., ..., Ajdovščina. Uradna veterinarka je v postopku opravila vpogled in pridobila podatke iz Centralnega registra psov (v nadaljevanju CRP), ki se vodi pri Upravi o lastniku psa, opravljenih cepljenj in izvoru psa, iz katerega izhaja, da je lastnica psa označenega z mikročipom, št. ..., ženskega spola, rojenega 5. 9. 2017, sivo bele barve, pasme Ameriški Staffordshirski terier, predpisano cepljen proti steklini. Veterinarska ambulanta Koper je dne 15. 1. 2019 Upravi posredovala dopis, ''antirabični pregled živali po ugrizu - prvo obvestilo'', o opravljenem antirabičnem pregledu psa A. s tam navedenimi podatki in ''strokovno navodilo'' številka 1/2019 z dne 14. 1. 2019, iz katerega izhaja, da je bil opravljen antirabični pregled psa, označenega z mikročipom št. ... zaradi poškodbe človeka, ki pa v ''strokovnem navodilu'' ni naveden. Končno poročilo o opravljenih treh antirabičnih pregledih 14. 1. 2019, 18. 1. 2019 in 23. 1. 2019 je Uprava prejela dne 28. 1. 2019, iz njih izhaja, da je bil pregled psa zaradi suma okužbe s steklino negativen. Uprava je nato pridobila tudi izvid Splošne bolnišnice Izola, št. KZZ: 033561180, z dne 14. 1. 2019, kjer je zaradi ugriza poškodovanka neposredno po dogodku poiskala zdravniško pomoč. Na izvidu je postavljena diagnoza ugriz psa, rana na drugih delih zapestja in roke/Vulnus morsum cane carpi dex.

2. V nadaljnjem postopku je Uprava pridobila izjavo poškodovane osebe B. B., iz katere izhaja, da jo je dne 14. 1. 2019 ob 13.15 uri na cesti pred hišo na naslovu ... ugriznil v desno roko manjši pes sive barve pasme Pitbull, ki je pritekel iz ograjenega travnika, ko je C. C. odprla vrata, kjer sta bila psa. Poškodovanka je ob napadu kričala, lastnica pa je odpoklicala psa in odšla, ne da bi pogledala, kaj se je zgodilo.

3. Dne 21. 2. 2019 je uradna veterinarka opravila uradni nadzor na naslovu ... in ugotovila, da je A. A. ista oseba, kot jo naziva v izjavi poškodovanka z imenom C. C. ter sestavila zapisnik, v katerem je ugotovljeno, da sta na naslovu ... v času pregleda dva psa, in sicer pes označen z mikročipom št. ... s podatki, (kot so navedeni v točki 1. obrazložitve) in pes označen z mikročipom št. ..., kateremu pripada identifikacijski dokument, št. pes SI ..., ženskega spola, sivo rjave barve z imenom B., last Č. Č., ki je prav tako predpisano cepljen proti steklini. Zavezanki sta bili vročeni fotokopiji pisnih dokazov in izjave poškodovanke. Nadalje je bil opravljen ponovni vpogled v CRP, iz katerega je uradna veterinarka pridobila podatke o psu z mikročipom št. ... ugotovila, da je pes ženskega spola pasme Pitbull terier, katerega lastnik je Č. Č. Dne 27. 2. 2019 je zavezanka po pooblaščencu, Odvetniški pisarni A., podala izjavo, v kateri je navedla, da izjava poškodovanke ne izkazuje resničnih dejstev, saj je imela svoja psa v zaprtem prostoru brez dostopa do ceste. Na cesti sta bila dva manjša ''cestna'' psa, ki sta se zaganjala proti ograji, zato je bila nanju pozorna. Poškodovanke na cesti ni videla, le slišala je kričanje in videla mahanje z rokami proti psom. Poškodovanka ji takrat za poškodbo ni povedala. Za poškodbo je sicer izvedela, ker naj bi poškodovanka tako govorila in je v izogib zapletom svojega psa (Inno) odpeljala na veterino. Na podlagi presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka je zaključila, da je ukrep dodelitve statusa nevarnega psa obravnavanemu psu ustrezen, saj je le tako dosežen smisel ukrepa, to je odvrnitev nevarnost ponovitve.

4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pritožbo tožnice zoper prvostopenjsko odločbo z odločbo 0617-19/2019/2 z dne 16. 4. 2019 kot neutemeljeno zavrnil. Po tem, ko je navedlo pravne podlage za odločitev iz Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv) in povzelo potek postopka in ugotovitev dejanskega stanja pred prvostopenjskim organom in povzelo nasprotujoče si izjave oškodovanke in zavezanke, je zaključilo, da v zadevi niso izkazana dejstva, ki bi utemeljevala dvom v verodostojnost ugotovitev PPVSP. Glede na obisk tožnice s psico, zoper katero je bil izrečen ukrep, v Veterinarski ambulanti zaradi antirabičnega pregleda živali je upravičeno šteti, da je bila psica A. očitno neposredno vpletena v dogodek, v katerem je bila A. A. poškodovana z ugrizom. Upoštevaje navedena dejstva je kot neutemeljeno zavrnila pritožbene ugovore tožnice.

5. Tožnica tožbo izpodbija iz razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitev pravil postopka. Navaja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, na podlagi česa je inšpekcijski veterinarski organ ugotovil, da je tožničin pes ugriznil oškodovanko. Pomanjkljivosti v obrazložitvi prvostopenjskega organa, na katerega je tožnica v pritožbi izrecno opozorila, pa instančni organ ni odpravil. Tako prvostopni kot drugostopni organ sta se v razlogih zadovoljila le z naštevanjem listin, ki se nahajajo v spisu in citiranjem določb ZZZiv. Tako iz obrazložitve odločbe ni razvidno, zakaj naslovni organ zavrača izjavo zavezanke in zakaj v celoti smiselno povzema kot resnično izjavo oškodovanke, ki ni podprta z ničemer in je celo v nasprotju z drugimi ugotovitvami. Očita kršitev ustavne pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave ter 2. člena Ustave, saj je obrazložitev pomanjkljiva in so zato pravna sredstva le navidezna. Nadalje podaja dvom, da je o pritožbi tožnice drugostopenjski organ resnično odločal 16. 4. 2019, saj je bil spremni dopis za vročitev drugostopne odločbe datiran z datumom 23. 4. 2019. Uveljavlja pa tudi ničnost izpodbijane odločbe, saj izpodbijane odločbe ni mogoče izvršiti, ker je lastninska pravica na psički, ki je predmet obravnave, dne 18. 4. 2019 prišla na drugega lastnika. Lastninska pravica je prešla v času, ko v CRP psička še ni bila vpisana kot nevaren pes. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke v zvezi z odločbo drugostopenjskega organa odpravi.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi ter dodatno poudarja, da je Upravo o ugrizu obvestila Policijska postaja vodnikov službenih psov Koper. Povzema vsebino sporočila, iz katere izhaja, da naj bi oškodovanko brez razloga ugriznil manjši pes, katerega identiteta se je v nadaljevanju ugotavljala. Že pred tem pa je Upravi Veterinarska ambulanta iz Kopra posredovala obvestilo o antirabičnem pregledu živali po ugrizu, ki se nanaša na psico A. Tožena stranka meni, da ni dvoma o verodostojnosti ugotovitev Policijske postaje VSP, upoštevaje še druge dokaze je nedvomno ugotovljeno, da je bila psica A. neposredno vpletena v dogodek, v katerem je bila poškodovana A. A. 7. Tožba ni utemeljena.

8. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev, da se pes označen z mikročipom št. ..., z imenom A., pasme Ameriški Staffordshirski terier, v Centralnem registru psov označi kot nevaren pes.

9. ZZZiv, veljaven v času izdaje izpodbijane odločbe, v 10. točki 5. člena določa, da so nevarne živali tiste živali, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka. Nevaren pes pa je poleg psa, ki izpolnjuje pogoje za nevarno žival tudi pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Izjeme so določene v nadaljevanju, in sicer se za nevarne pse ne štejejo: službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanje službene dejavnosti; psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na urejeno zemljišče, ki je na vhodu označeno z opozorilnim znakom; psi, katerih ugriz je posledica ravnanja z njimi med veterinarskimi posegi in pes, ki še ni dopolnil 9 mesecev starosti in je v tem obdobju ugriznil enkrat, datum skotitve psa pa je vnesen v centralni register psov še pred ugrizom (9. točka 5. člena ZZZiv). Iz citirane določbe 9. točke 5. člena ZZZiv torej izhaja, da je nevaren pes (razen tistega, ki je že po splošni določbi 10. točke 5. člena ZZZiv šteje za nevarno žival) tisti pes, ki je ugriznil človeka ali žival. Kaj je ugriz pa določa 26. točka 5. člena ZZZiv, po kateri je ugriz poškodba živali ali človeka, ki jo povzroči pes z zobmi, pri čemer pride do prekinitve kontinuitete kože ali sluznice.

10. Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v skladu z 22. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) v zadevi odločalo na seji senata na podlagi pisnih vlog tožnice in tožene stranke in pri svoji odločitvi upoštevalo vse dokaze, izvedbo katerih sta v tožbi predlagali tožnica in tožena stranka.

11. Tožnica v tožbi primarno uveljavlja kršitev pravil postopka zaradi pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe in v posledici nepravilno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zato predlaga izvedbo pisnih dokazov upravnega spisa in pisnih dokazov priloženih k tožbi. Kljub temu, da je obrazložitev izpodbijane odločbe dopolnjena z obrazložitvijo odločbe drugostopenjskega organa v zvezi z oceno, v postopku izdaje izpodbijane odločbe pridobljenih in izvedenih dokazov, s katerimi je bila tožnica pred izdajo izpodbijane odločbe seznanjena, in je nanje podala odgovor, skromna, sodišče meni, da zadostuje minimalnim standardom zahtevane obrazložitve. Razlogi o tem bodo navedeni v nadaljevanju.

12. Kakor izhaja iz ''Prvega obvestila o antirabičnemu pregledu živali po ugrizu'' št. 1/2019 z dne 14. 1. 2019 ter ''Strokovnega navodila'' z isto številko, ki ga je izdala A., d.o.o. Koper, je bila v tej ambulanti po ugrizu v navzočnosti tožnice dne 14. 1. 2019 pregledana psica A., ki je označena z mikročipom št. ..., katere identiteta v zadevi ni sporna. Iz izjave A. A., kot oškodovanke, opozorjene na kazensko in materialno odgovornost v primeru krive izpovedbe izhaja, da naj bi jo na cesti pri hišni številki ... dne 14. 1. 2019 ob 13.15 uri ugriznil pes sive barve pasme Pitbull, katere lastnik oziroma odgovorna oseba naj bi bila tožnica. Iz poročila PPVSP, ki je ravno tako del upravnega spisa, pa izhaja, da je bilo pri zbiranju obvestil ugotovljeno, da je napad izvedel dejansko pes pasme Ameriški Staffordshirski terier s številko čipa ..., sivo bele barve, katerega skrbnica je tožnica. Iz izpiska Centralnega registra psov, ki se nahaja v upravnem spisu pa izhaja, da je bila v času ugriza lastnica psa tožnica.

13. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nadalje nedvomno izhaja, da je uradna veterinarka Uprave ob inšpekcijskem pregledu v stanovanju na naslovu ..., ugotovila, da se v stanovanju nahajata dva psa, za katera je tožnica predložila identifikacijska dokumenta, in sicer za psičko, označeno z mikročipom št. ... sivo bele barve z imenom A., ki je predmet zadevnega postopka, ter za drugega psa označenega z mikročipom št. ... ženskega spola svetlo rjave barve, za katero je bilo pri ponovnem vpogledu v CRP ugotovljeno, da je pasme Pitbull terier, katerega lastnik je Č. Č., Koper. Iz inšpekcijskega zapisnika nadalje izhaja, da sta bili tožnici ob pregledu vročeni fotokopija izjave poškodovanke in fotokopija obvestila zdravniku Splošne bolnišnice Izola, izpisana dne 6. 2. 2019. Tožnica je bila, tako kot izhaja iz zapisnika, tudi pozvana, da lahko da pisno ali ustno izjavo na navedene dokaze. Tožnica izjave na zapisnik ni podala, temveč je le navedla, da jo bo v postopku zastopala Odvetniška pisarna B., d.o.o. iz Kopra.

14. Pooblaščenec tožnice Odvetniška pisarna B., d.o.o. je dne 25. 2. 2019 v imenu tožnice podal izjavo o prejetih listinah in dejstvih, v katerih je navedel, da izjava poškodovanke z dne 19. 2. 2019 ne izkazuje resničnih dejstev in v nadaljevanju navedel svojo verzijo poteka dogodkov, iz katere izhaja, da sta se psa tožnice ves čas nahajala v zaprti ograji, medtem ko sta po cesti tekala dva manjša psa, ki sta lajala na njena psa in se zaganjala v ograjo. Glede obvestila SB zdravniku z dne 6. 2. 2019 pa je navedel, da iz obvestila ne izhaja, koliko je bila oskrbljena rana stara in kdaj naj bi nastala, zdravniku pa naj bi oškodovanka povedala, da jo je ugriznil ''sosedov pes'', pri čemer iz njene izjave izhaja, da stanuje v ..., tako kot je sama napisala naslov bivališča. 15. Sodišče se najprej opredeljuje do vloge z dne 25. 2. 2019, ki jo je podal pooblaščenec tožnice. Po določbi 53. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) lahko stranka oziroma njen zakoniti zastopnik določi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave. Vlogo pooblaščenca tožnice - izjavo o prejetih listinah in dejstvih je torej treba upoštevati kot ugovor na v upravnem postopku pred izdajo prvostopenjske odločbe na ugotovljena dejstva. Tožnica za v ugovoru zatrjevana dejstva ni predložila nobenega dokaza (na primer osebno izjavo), niti v svoji vlogi ni navedla, s katerimi predlaganimi dokazi dokazuje, v vlogi zatrjevano drugačno dejansko stanje. Takih dokazov pa tožnica ni predlagala niti v svoji pritožbi zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa niti v tožbi zoper izpodbijano odločbo.

16. Glede na navedeno sodišče zaključuje, da je prvostopenjski organ na podlagi v upravnem postopku pridobljenih dokazov pravilno zaključil, da je pes tožnice označen z mikročipom št. ... z imenom A. ženskega spola dne 14. 1. 2019 napadel in ugriznil oškodovanko. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da sta se na naslovu ... v času napada in ob inšpekcijskem pregledu nahajala dva psa, od katerih je tožnica psa z imenom A. po napadu dne 14. 1. 2019 odpeljala na antirabični pregled živali po ugrizu in nato opravila še dva antirabična pregleda psa dne 18. 1. 2019 in 23. 1. 2019, kar vse izhaja iz potrdil A., d.o.o. iz Kopra. Uro po dogodkih, je poškodovanka obiskala Splošno bolnišnico Izola, (to izhaja iz obvestila o zdravniku Splošne bolnišnice Izola, ki jo je le ta na poziv prvostopenjskemu organu posredovala dne 6. 2. 2019). Iz navedenega obvestila pa tudi izhaja, da je oškodovanka utrpela prečno ugrizno rano nepravilnih robov, ki je bila oskrbljena v lokalni anesteziji po obilnem izpiranju s situacijskim šivom in prevezo. Podana je bila diagnoza: rana na drugih delih zapestja in roke, ugriz psa. Iz izjave oškodovanke, podane po opozorilu na njeno kazensko in materialno odgovornost v primeru krive izjave, izhaja, je iz ograjenega prostora, v katerem sta se nahajala dva psa, katerih identiteta in lastništvo je bilo ob inšpekcijskem pregledu ugotovljeno na zapisnik, kateremu tožnica ni ugovarjala, na cesto pritekel sivi pes, ki jo je ugriznil. V izjavi je oškodovanka sicer navedla, da jo je napadel pes sive barve pasme Pitbull, katerega lastnica naj bi bila tožnica. Iz podatkov upravnega spisa, predvsem zapisnika o inšpekcijskem pregledu in izpiskov iz CRP, nedvomno izhaja, da sta bila obravnavana v postopku dva psa, in sicer pes pasme Ameriški Staffordshierski terier sivo bele barve z imenom A. in pes pasme Pitbull terier z imenom B. svetlo rjave barve. Glede na to, da je oškodovanka psa, ki naj bi jo napadel opisala kot psa sive barve, drugi pes za ograjo pa je bil rjave barve, tožnica pa je na že opisani veterinarski pregled odpeljala psa sivo bele barve z imenom A., sodišče kot logično zaključuje, da naj bi bil ta pes vpleten v napad, saj sicer tožnica na pregled ne bi odpeljala tega psa. Kolikor nobeden od psov ne bi bil udeležen, kot zatrjuje tožnica, sodišče ne vidi razloga, zakaj bi tožnica katerega koli od psov, ki ne bi bil v dogodek vpleten, odpeljala na veterinarski pregled. Če pa je to storila v izogib zapletom, kot zatrjuje, bi morala na pregled odpeljati oba psa. Sodišče pri tem dodaja, da je oškodovanka v svoji izjavi v potrditev svoje izpovedi predlagala tudi dve priči, ki naj bi potrdili njeno izpoved. Glede na navedeno sodišče zaključuje, da je neutemeljen ugovor tožnice, da je nekritično sledila izpovedi oškodovanke.

17. V zvezi z ugovorom tožnice, da je napačno ugotovljen kraj, od koder je pritekel pes, ki je ugriznil oškodovanko, sodišče dodaja, da dejansko obstaja razlika med navedbo v obvestilu PPVSP z dne 31. 1. 2019, v katerem je navedeno, da je pes pritekel z ograjenega dvorišča stanovanjske hiše ... na cesto in navedbo oškodovanke, ki je izjavila, da je pes pritekel z ograjenega travnika. Glede na to, da je do ugriza prišlo na cesti pred hišno številko ... je v zadevi bistveno, da je pes po imenu A. pritekel iz ograjenega prostora in napadel ter ugriznil oškodovanko. Pri tem po mnenju sodišča za odločitev o stvari ni bistveno, ali se na ograjenem prostoru okoli hiše nahaja samo dvorišče ali tudi travnik.

18. Tožnica v tožbi ugovarja tudi ugotovljeni poškodbi oškodovanke, njene navedbe pa so protispisne, saj poškodbe, kot so navedene že v navedenem obvestilu zdravniku, izkazujejo izpolnjevanje pogoja poškodbe po ugrizu iz 27. točke tega člena ZZZiv. Tožnica pa kakor je že navedeno, za svoje trditve o drugačnem izvoru poškodbe ni predložila nobenega dokaza. Neutemeljen je tudi ugovor tožnice glede ničnosti izpodbijane odločbe. Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da je bila v času obravnavanega dogodka in v času izdaje prvostopenjske odločbe lastnica spornega psa tožnica. Iz izjave o spremembi lastništva psa, ki je kot dokaz priložen tožbi in se nahaja tudi v upravnem spisu, izhaja, da je lastništvo spornega psa na novega lastnika Č. Č. prešlo šele 18. 4. 2019. Naknadna sprememba lastništva psa na sam vpis psa kot nevarnega psa v CRP ne vpliva, s spremembo lastništva se le spreminja oseba, ki je odgovorna za konkretnega psa, kolikor živali ni postavljen drugi skrbnik, kot je opredeljeno v 22. točki petega odstavka 5. člena ZZZiv. S prenosom lastništva oziroma skrbništva so se na novega lastnika oziroma skrbnika le prenesle dolžnosti in odgovornosti vezane na obravnavanega psa. Tožnica tudi ni izkazala razloga za zatrjevani dvom v datum izdaje drugostopenjske odločbe (16. 4. 2019), ki je različen od datuma navedenega na spremnem dopisu za vročitev drugostopne odločbe (23. 4. 2019). Sodišče pri tem dodaja, da v primeru, da bi bila drugostopna odločba izdana po prenosu lastništva psa, ki je predmet postopka, na drugega lastnika, to na samo odločitev, glede na navedeno, ne more vplivati.

19. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je v sporu odločalo na seji, s soglasjem strank, na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov, izvedbo katerih so predlagale stranke postopka, saj sta se stranki obravnavi pisno odpovedali (prvi odstavek 279.a člena ZUP v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu, ZUS-1), kar je skladno z 62. členom ZUS-1. K točki II izreka:

20. Izrek o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.