Jedro

Sporazum dedičev o delitvi zapuščine navede sodišče v sklepu o dedovanju. Vendar pa tak sporazum ni odločba sodišča in ga ni mogoče izpodbijati s pritožbo proti sklepu o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine po umrli zapustnici, kot tudi, da je zapustnica napravila lastnoročno oporoko, s katero je vse svoje premoženje zapustila svojemu sinu J. K.. Dalje je ugotovilo, da so zapustničine hčerke A. K., M. J. in N. S., priznale veljavnost oporoke ter uveljavljajo nujne deleže. Na tej podlagi je za nujne dedinje po zapustnici razglasilo vse tri hčerke, vsako do 1/8 zapuščine, za oporočnega dediča pa zapustničinega sina J. K. do celotne preostale zapuščine. Nato je v sklep o dedovanju sodišče prve stopnje povzelo sporazum, ki ga je oporočni dedič sklenil z nujnimi dedinjami in iz katerega izhaja, kaj katera od nujnih dedinj prejme na račun svojega nujnega deleža. Proti sklepu o dedovanju se pritožuje dedinja A. K.. Navaja, da je zainteresirana, da v okviru svojega nujnega deleža prejme v izključno last tisto zemljišče, katerega po sklenjenem dednem dogovoru prejme nujna dedinja N. S.. N. S. prvotno ni zahtevala nujnega deleža, kasneje pa, in je tako prejela tisto parcelo, katero bi želela prejeti pritožiteljica. Ta je bila izigrana in je zato prejela drugo zemljišče, kot bi ga, če bi vedela, da bo tudi N. S. uveljavljala svoj nujni delež.

Pritožba ni utemeljena.

Čeprav pritožiteljica izpodbija sklep o dedovanju, v bistvu ne napada ugotovitve sodišča prve stopnje o obsegu zapuščine, prav tako tudi ne odločitve sodišča o tem, kdo je oporočni dedič in kolikšen je nujni delež nujnih dedinj. Napada sporazum o delitvi zapuščine, v katerem je dogovorjeno, kaj katera izmed nujnih dedinj dobi na račun svojega nujnega deleža. Dedni dogovor oziroma sporazum o delitvi zapuščine, ki je naveden v sklepu o dedovanju, pa ne predstavlja odločbe sodišča, proti kateri je mogoča pritožba, temveč le pred sodiščem sklenjen sporazum o delitvi in načinu delitve zapuščine. Takšen sporazum, ki ni odločba sodišča, pa s pritožbo ni mogoče izpodbijati, temveč ga je mogoče izpodbijati le z ustrezno tožbo zaradi zatrjevanih napak volje pri sklepanju sporazuma, kot vsako pogodbo.

Če torej pritožiteljica meni, da je sklenila sporazum o delitvi zapuščine v posledici prevare oziroma v zmoti, bo morala ta sporazum izpodbijati s tožbo. Pritožba proti sklepu o dedovanju pa iz spredaj navedenih razlogov ni utemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo.