Jedro

Čeprav je toženec po vložitvi tožbe tožniku povrnil neupravičeno prejeta sredstva iz naslova brezposelnosti, je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo zahtevku na vrnitev teh sredstev, ker toženec ni odgovoril na tožbo, tožnik pa tožbe ni umaknil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 179,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od 15. 2. 2012 dalje do plačila, vse v 15 dneh v izogib izvršbi. Nadalje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,30 EUR v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku 15-dnevnega roka za izpolnitev do plačila.

Zoper zamudno sodbo je pritožbo vložila toženka. V pritožbi navaja, da je takoj po prejemu tožbe kontaktirala s pooblaščencem tožeče stranke. Dogovorjeno je bilo, da bo po vračilu preplačila sodišču poslan umik tožbe. Dne 28. 2. 2012 je tako tožeči stranki tudi vrnila preplačilo. Na tožbo torej ni odgovorila iz razloga, ker je imela pisno zagotovilo pooblaščenca tožeče stranke, da bo po vračilu preplačila sodišču poslan umik tožbe in s tem je sklepala, da je zadeva končana.

V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka sodišče obvestila, da je toženka dne 28. 2. 2012 plača dolgovani znesek.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili v sporni zadevi izpolnjeni pogoji določeni v 318. členu ZPP za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje je namreč toženki posredovalo tožbo v odgovor in jo pozvalo, da na tožbo v danem 30- dnevnem roku odgovori. Obenem jo je opozorilo, da v primeru, če v danem roku ne bo odgovorila na tožbo, bo sodišče izdalo zamudno sodbo, s katero bo ugodilo tožbenemu zahtevku. Toženka na tožbo ni odgovorila, zato je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo potem, ko je ugotovilo, da so izpolnjeni vsi z zakonom določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Vse omenjeno tudi očitno ni sporno, kajti kot izhaja iz pritožbenih navedb, je toženka takoj po prejemu tožbe tudi poravnala zahtevani dolg, od tožeče stranke pa je pričakovala, da bo le-ta umaknila tožbo.

Ker tožeča stranka sodišču ni posredovala pisnega umika tožbe, je moralo sodišče o zadevi odločiti, zato je tudi izdalo zamudno sodbo. Sodišče namreč ni bilo seznanjeno niti o plačilu dolga, niti tožeča stranka tožbe ni umaknila. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo skladno z zakonskimi določbami, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo. Glede pritožbenih navedb, da je toženka že poravnala dolgovani znesek, pa pritožbeno sodišče zgolj pojasnjuje, da lahko ugovor plačila dolga toženka uveljavlja v primeru, če bi tožeča stranka z izvršbo zahtevala ponovno plačilo dolga.