Objava podatkov v registru dejanskih lastnikov

Datum

23.05.2023

Številka

07121-1/2023/691

Kategorije

Pravne podlage, Zbirke osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje glede registra dejanskih lastnikov. Navajate, da daje AJPES podatke s tega registra na voljo javnosti, celo brez prijave. Javnost lahko prejme podatke o zastopnikih, bivših zastopnikih in lastnikih. Razumete, da so podatki na razpolago policiji, tožilstvu in inšpekciji, ampak ne pa celotni javnosti. Prosite nas za naše mnenje.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pravno podlago za dostop javnosti do podatkov o dejanskih lastnikih ne glede na odločbo Sodišča EU v združenih zadevah C‑37/20 in C‑601/20, še vedno prestavljajo veljavne določbe Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. IP za presojo skladnosti predpisa z Ustavo in pravom EU ni pristojen.

Opozarjamo pa, da po mnenju IP ne obstaja pravna podlaga za javno objavo podatkov o naslovu stalnega in začasnega prebivališča, temveč zgolj za objavo države stalnega in začasnega prebivališča.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Pojasnjujemo, da mora za zakonito obdelavo osebnih podatkov obstajati pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Ob tem opozarjamo, da se točka (f) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

Skladno s prvim odstavkom 48. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/22 in 145/22, ZPPDFT-2) se v registru dejanskih lastnikov (v nadaljevanju: register) zbirajo natančni in posodobljeni podatki o dejanskih lastnikih, z namenom zagotavljanja preglednosti lastniških struktur poslovnih subjektov in s tem onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. Z registrom se zavezancem omogoči dostop do pomembnih podatkov za potrebe izvajanja ukrepa pregleda stranke ter organom odkrivanja in pregona, sodiščem ter nadzornim organom iz prvega odstavka 152. člena tega zakona za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma.

V register se skladno s prvim odstavkom 50. člena ZPPDFT-2 med drugim vpisujejo podatki o dejanskem lastniku: osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva, davčna številka, državljanstvo, višina lastniškega deleža ali drug način nadzora ter datum vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz registra. Nadalje je določeno, da upravljavec (AJPES) register vzdržuje in upravlja tako, da se poleg zadnjega stanja podatkov o dejanskih lastnikih ohranjajo tudi vsi pretekli vpisi, spremembe podatkov in izbrisi po času nastanka in vrstah dogodkov; da so podatki v registru dostopni še pet let po izbrisu poslovnega subjekta iz poslovnega registra oz. iz davčnega registra in so ne glede na prejšnjo alinejo podatki v registru za organe odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišča in nadzorne organe iz prvega odstavka 152. člena tega zakona dostopni še 30 let po izbrisu poslovnega subjekta iz poslovnega registra oziroma iz davčnega registra.

Kakšne so vrste dostopa za posamezne kategorije subjektov, je določeno v 51. členu ZPPDFT-2. V zvezi z dostopom za javnost je v prvem odstavku določeno, da so podatki o osebnem imenu, mesecu in letu rojstva, državi stalnega in začasnega prebivališča, državljanstvu, višini lastniškega deleža ali obliki nadzora dejanskih lastnikov, datumu vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz registra ter o oznaki o samodejnem vpisu dejanskega lastnika in ugotovljeni neskladnosti podatkov o dejanskem lastniku javni in brezplačno dostopni na spletni strani upravljavca registra. Namen javnosti podatkov je zagotavljanje višje ravni pravne varnosti pri sklepanju poslovnih razmerij, varnosti pravnega prometa, integritete poslovnega okolja ter preglednosti poslovnih razmerij posameznikov s poslovnimi subjekti, ki delujejo v poslovnem okolju in pravnem prometu. Ob tem pa IP opozarja, da iz navedene določbe ne izhaja pravna podlaga za javno objavo naslova stalnega in začasnega prebivališča, temveč le za objavo države stalnega in začasnega prebivališča. V zvezi s tem IP zoper upravljavca trenutno vodi inšpekcijski postopek.

Za javno objavo navedenih osebnih podatkov obstaja torej pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 51. člena ZPPDFT-2 v povezavi z zgoraj citirano (c) točko prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Sodišče EU (SEU) je sicer v združenih zadevah C‑37/20 in C‑601/20, odločilo, da je točka 15(c) 1. člena Direktive 2018/843 neveljavna v delu, v katerem je z njo spremenjena točka (c) prvega pododstavka petega odstavka 30. člena Direktive 2015/849, ki v tako spremenjeni različici določa, da morajo države članice zagotoviti, da imajo do informacij o dejanskih lastnikih gospodarskih in drugih pravnih subjektov, ustanovljenih na njihovem ozemlju, vedno dostop vsi člani širše javnosti. Kljub temu pa so citirane določbe ZPPDFT-2 v tem trenutku še veljavne in jih mora pri objavi podatkov AJPES upoštevati.

Glede podatkov o zastopnikih opozarjamo, da se objavijo v poslovnem registru skladno z določbami Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B, 19/15, 54/17 in 18/23 – ZDU-1O) in sicer drugi odstavek 74. člena med drugim določa, da mora podjetnik za vpis v poslovni register Slovenije navesti podatke o zastopniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče in davčno številko. AJPES posreduje javne podatke iz poslovnega registra in jih objavlja na svojem spletnem portalu. Ob tem opozarjamo, da so »javni podatki« poslovnega registra vsi podatki o enotah poslovnega registra, razen podatkov, ki so s posebnim zakonom določeni kot osebni podatki. Davčna številka in naslov prebivališča fizične osebe, ki sta hkrati davčna številka in sedež poslovnega subjekta, z vpisom tega poslovnega subjekta v poslovni register postaneta javna podatka.

Upoštevajoč navedeno za zaključek dodajamo, da načelo primarnosti prava EU, pomeni, da pravo EU prevlada nad nacionalnim pravom, ki je s pravom EU v nasprotju. V takem primeru se nacionalne določbe ne razglasijo za nične ali neveljavne samodejno. Vendar morajo nacionalni organi in sodišča zavrniti uporabo navedenih določb, dokler so veljavne prevladujoče norme EU. V opisanem primeru SEU ni presojalo nacionalnega predpisa, ampak direktivo EU, ki je v slovenski pravni red prenesena z zgoraj omenjenimi predpisi, ki nujno ne vsebujejo pomanjkljivosti, na katere opozarja EU. Če bi obstajal sum, da predpisi glede na sodbo SEU niso skladni z Ustavo ali predpisi EU bi o tem moralo presojati Ustavno sodišče oz. na podlagi predhodnega vprašanja SEU.

V upanju, da ste prejeli odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo