Jedro

Glede na deklaratorni učinek sklepa o prekinitvi postopka nevročitev sklepa o prekinitvi postopka v nobenem primeru ne more pomeniti, da bi bila z njegovo nevročitvijo pravni naslednici tožene stranke kršena pravica do udeležbe v postopku z nepravilnim vročanjem. Pritožnica namreč do prejema poziva sodišča, naj prevzame pravdo, ni bila stranka pravdnega postopka, o prekinitvi postopka zaradi prenehanja prvotno tožene stranke pa je bila obveščena z izpodbijanim sklepom, ki ji je bil pravilno vročen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se prekinjeni pravdni postopek z vročitvijo tega sklepa nadaljuje zoper družbo P., d.o.o. Proti izpodbijanemu sklepu je v pritožbenem roku pravočasno pritožbo vložila P., d.o.o., zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter nepravilne uporabe določbe 208. člena ZPP, kar vpliva na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter tožeči stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica (pravna naslednica prvotno tožene stranke) zatrjuje, da ji je sodišče prve stopnje z opustitvijo vročitve sklepa o prekinitvi postopka odvzelo možnost vložitve pravnega sredstva zoper sklep o prekinitvi postopka, s čemer je podana zatrjevana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Zaradi nevročitve navedenega sklepa o prekinitvi postopka je bil predmetni pravdni postopek prekinjen na nezakonit način oziroma sploh ni bil prekinjen, kar ima za posledico nepravilno uporabo 208. člena ZPP v zvezi z izpodbijanim sklepom o nadaljevanju postopka.

Pooblaščenka prvotno tožene stranke T., d.o.o., je 29. 09. 2010 sodišču predlagala prekinitev postopka, ker je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju s sklepom o prekinitvi postopka z dne 04. 11. 2010 ugotovilo, da se pravdni postopek prekine z dnem 09. 07. 2010, ko je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra. Sklep o prekinitvi postopka je sodišče prve stopnje vročilo tožeči stranki ter pooblaščenki prvotno tožene stranke. Tožeča stranka je dne 24. 11. 2010 predlagala nadaljevanje prekinjenega postopka, ker je iz poslovnega registra AJPES razvidno, da je bila prvotno tožena stranka pripojena k družbi P., d.o.o. Sodišče prve stopnje je na podlagi določb 208. člena ZPP prekinjeni postopek nadaljevalo z izpodbijanim sklepom, ki ga je pritožnici vročilo 02. 12. 2010. Sklep o prekinitvi postopka iz 3. točke 1. odstavka 205. člena ZPP je deklaratorne narave in nima konstitutivnega učinka, saj prekinitev postopka teče od takrat, ko je nastopil razlog za prekinitev po samem zakonu. Postopek, ki je bil prekinjen, se nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo (1. odstavek 208. člena ZPP).

V obravnavanem primeru je tožeča stranka predlagala nadaljevanje prekinjenega postopka. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so podane predpostavke za nadaljevanje postopka (iz podatkov sodnega registra izhaja, da je pritožnica univerzalna pravna naslednica prvotno tožene stranke, ki se je k pritožnici pripojila), je izdalo sklep, s katerim je pritožnico pozvalo, naj prevzame prekinjeni postopek in odredilo nadaljevanje postopka potem, ko bo pravni naslednici prvotno tožene stranke vročen izpodbijani sklep.

Zatrjevana kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v obravnavanem primeru ni podana, saj pravni naslednik pravne osebe, ki je prenehala obstajati, postane pravdna stranka v postopku šele, ko prevzame prekinjeni postopek, oziroma šele, ko ga sodnik povabi, da naj to stori, ne pa s prekinitvijo postopka. Glede na deklaratorni učinek sklepa o prekinitvi postopka pa nevročitev sklepa o prekinitvi postopka v nobenem primeru ne more pomeniti, da bi bila z njegovo nevročitvijo pravni naslednici tožene stranke kršena pravica do udeležbe v postopku z nepravilnim vročanjem. Pritožnica namreč do prejema poziva sodišča, naj prevzame pravdo, ni bila stranka pravdnega postopka, o prekinitvi postopka zaradi prenehanja prvotno tožene stranke pa je bila obveščena z izpodbijanim sklepom, ki ji je bil pravilno vročen. Pritožnica v pritožbi tudi ne navaja, da v konkretnem primeru niso bile izpolnjene predpostavke za nadaljevanje postopka določene v 208. členu ZPP (da je pravna naslednica prvotno tožene stranke, da jo je sodišče prve stopnje pozvalo, naj prevzame postopek in ji sklep o nadaljevanju postopka pravilno vročilo).

Ker je bil pravdni postopek prekinjen, je sodišče prve stopnje na predlog tožeče stranke pravilno pozvalo pritožnico, kot pravno naslednico prvotno tožene stranke, naj prevzame prekinjeni postopek, zato je določbo 208. člena ZPP pravilno uporabilo.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP) je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožnica, ki s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).