Jedro

Zaradi strankine pasivnosti pri dostavi manjkajoče dokumentacije izvedencu ni mogoče očitati, da je pri podaji izvedenskega mnenja ravnal nedopustno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan plačati tožniku 20.451,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe in mu povrniti odmerjene pravdne stroške. Odločilo je, da mora tožnik povrniti tožencu odmerjene pravdne stroške.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločilo je, da tožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da so v obravnavani zadevi podani vsi štirje elementi odškodninskega delikta. Toženec je izvedensko mnenje napravil z zavestno malomarnostjo, ker je pregledal samo orodja, ki so mu bila na razpolago. Če izvedenec vseh orodij ni mogel pregledati, bi moral to sporočiti sodišču. Ker toženec ni ravnal v skladu z drugim stavkom drugega odstavka 252. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki mu omogoča, da se lahko na njegov predlog izvedejo tudi dodatni dokazi (da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne, da bi si mogel ustvariti mnenje), njegovo mnenje ni bilo podano vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke. Tožbo je vložil pravočasno, saj je za škodo izvedel šele 12. 12. 2002 (t. j. ko je postala sodba sodišča prve stopnje pravnomočna) in se ob tem sklicuje na prvi odstavek 352. člena Obligacijskega zakonika - OZ. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišča prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnik zahteva od toženca plačilo odškodnine, ker meni, da je bila zaradi njegovega nestrokovnega izvedenskega mnenja zanj v gospodarskem sporu (v katerem je bil tožen) izdana neugodna sodba. Tožencu, ki je sodni izvedenec in cenilec za stroje ter orodja, očita malomarnost pri podaji izvedenskega mnenja.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jim je pritrdilo pritožbeno sodišče, in na katere je revizijsko sodišče pri odločanju vezano, izhaja, da si je toženec prizadeval priti do manjkajočih dokumentov (vendar je bil pri tem neuspešen zaradi tožnikove pasivnosti) in da se tožnik (kljub vabilom) ogledov orodja ni udeleževal. Toženec je torej ravnal v skladu z drugim stavkom drugega odstavka 252. člena ZPP, ki daje izvedencu možnost, da lahko da bodisi na sodišče bodisi na stranko ustrezno pobudo, kadar meni, da je treba ugotoviti določene okoliščine, ker si brez njih ne more ustvariti mnenja. Zato je revizijski očitek, da je bilo ravnanje toženca malomarno, ker je kot izvedenec kršil t. i. izvedenčevo razjasnjevalno dolžnost oziroma „izvedenčevo materialno procesno vodstvo“(1), neutemeljen. Ker je bilo ugotovljeno tudi, da je toženec v gospodarskem sporu v celoti odgovoril na vprašanja sodišča (navedena v sklepu) in tožnika ter njegovega pooblaščenca (na obravnavi) in da si je ogledal vsa orodja in dokumentacijo, ki mu je bila na razpolago, je po presoji revizijskega sodišča pravilen zaključek obeh sodišč, da je toženec sporno izvedeniško mnenje podal vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke. Zaradi tožnikove pasivnosti pri dostavi manjkajoče dokumentacije pa tožencu ni mogoče očitati, da je pri podaji izvedenskega mnenja ravnal nedopustno. Obe sodišči tudi pravilno opozarjata, da je imel tožnik, če se z mnenjem toženca ni strinjal, možnost (že) v gospodarskem sporu predlagati novega izvedenca, česar ni storil. 8. Za zavrnitev revizije zadostuje presoja, da toženčevo ravnanje ni bilo protipravno. Za obstoj odškodninske odgovornosti morajo biti kumulativno podani vsi elementi odškodninskega delikta. Stališče pritožbenega sodišča, da ga ne prepričajo razlogi prvostopnega sodišča, da je zahtevek že zastaral, je sicer pravilno, vendar le dodano. Njegova revizijska graja je zato neupoštevna, odločitev obeh sodišč pa materialnopravno pravilna.

9. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba neutemeljeno revizijo tožnika na podlagi določbe 378. člena ZPP zavrniti.

Op. št. (1): Primerjaj Zobec J., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, druga knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 495.