Jedro

Kršitev 1. člena Protokola št. 1 EKČP, in sicer do mirnega uživanja premoženja, je bila v zadevi Vaskrsić storjena zaradi prodaje nepremičnine, ki je bila dolžnikov dom, zaradi izterjave sorazmerno nizke terjatve (124,00 EUR). V konkretnem primeru, ko gre za znatno višjo terjatev (1.928,56 EUR s pripadki) in neuspešno izvršbo na dve že dovoljeni sredstvi, je dovoljena izvršba na premičnine povsem primeren ukrep za zagotovitev izterjave upnikove terjatve in vzpostavljeno pravično ravnotežje med zasledovanim ciljem in dovoljeno premičninsko izvršbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor zoper sklep, s katerim je sodišče dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim predmetom izvršbe, to je na premičnine dolžnika. Dolžniku je še naložilo, da mora upnik v 8 dneh povrniti stroške odgovora na ugovor v višini 171,35 EUR in odločilo, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovora.

2. Proti temu sklepu se dolžnik pravočasno pritožuje. Meni, da dovoljena izvršba pomeni poseg v človekove pravice, in sicer do mirnega uživanja premoženja, saj lahko upnik svoje poplačilo terjatve doseže tudi z že predlaganim izvršilnim sredstvom. Izpostavlja odločbo št. 31371/2012 V. proti Sloveniji in dejstvo, da že teče izvršba na sredstvih na dolžnikovem bančnem računu in njegovo plačo. Enako kot v ugovoru poudari, da je osebno vozilo staro skoraj 20 let in vrednost primerljivega vozila na borzi Avto.net je med 200,00 in 300,00 EUR, kar ima za posledico, da bodo stroški izvršilnih dejanj presegli vrednost kupnine. Tudi v kolikor je slediti oceni upnika o vrednosti vozila okrog 500,00 EUR, upnik spregleda, da bosta potrebni dve dražbi, na slednji pa vozilo prodano po polovični ceni, kar nedvomno ne pokrije stroškov izvršitelja. Predlaga, da sodišče pridobi pri Zbornici izvršiteljev okvirni znesek stroškov izvedbe dveh dražbenih narokov. Posledično se cilj izvršbe izjalovi. Izvršba z rubežem premičnin je v eklatantnem nasprotju s ciljem poplačila upnika. Dolžnik je prepričan, da je z izdanim sklepom kršen 1. člen Protokola št. 1 Konvencije o človekovih pravicah, saj so s prisilno prodajo premičnin povezani nesorazmerni stroški. Dolžnik predlaga spremembo sklepa tako, da se sklep v celoti razveljavi in predlog za izvršbo zavrže oziroma zavrne. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo povzema razloge prvostopenjskega sodišča, ponavlja navedbe iz odgovora na ugovor in se zavzema za zavrnitev pritožbe. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Eno vodilnih načel izvršilnega postopka je načelo dispozitivnosti. Skladno z njim je upnik tisti, na predlog čigar se izvršilni postopek praviloma začne in tisti, ki odreja predmete in sredstva izvršbe ter tisti, ki lahko delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo kadarkoli tekom postopka brez soglasja dolžnika. Skladno s tem načelom sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistimi sredstvi in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Citirano zakonsko določilo upniku omogoča, da hkrati predlaga več predmetov in sredstev izvršbe in ga ne omejuje zgolj na eno sredstvo ali predmet izvršbe ter njihovo zaporedno predlaganje. Sodišče, ki mora takemu predlogu slediti, hkrati dovoli več sredstev in predmetov izvršbe.

6. Po tretjem odstavku 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Skladno s citirano določbo pogoj za naknadno objektivno kumulacijo sredstev in predmetov izvršbe ni neuspešna izvršba na predhodno dovoljena sredstva in predmete izvršbe, temveč to, da izvršilni postopek še ni končan.

7. Res je, da je sodišče tako pri dovolitvi izvršbe na več sredstev izvršbe po prvem odstavku 34. člena ZIZ, kot tudi pri dovolitvi izvršbe na novo sredstvo izvršbe po tretjem odstavku 34. člena ZIZ dolžno paziti, da izvršbo dovoli le v obsegu, ki je potreben za poplačilo upnikove terjatve (3. člen ZIZ). Vendar v konkretni zadevi upnik na podlagi že dovoljene izvršbe,1 do sedaj ni prejel nikakršnega plačila in ni bil poplačan.2 Zato je ugovorni očitek, ponovljen v pritožbi, o prekoračenem posegu v pravice dolžnika neutemeljen. Dolžnik zgolj s pavšalnimi pritožbenimi trditvami, da upnik lahko pričakuje poplačilo z rubežem mesečnih prejemkov, poplačila terjatve in nepotrebnosti izvršbe na premičnine ni uspel izkazati.

8. ZIZ dolžniku omogoča, da predlaga omejitev izvršbe,3 kot tudi izvršbo na drugo sredstvo izvršbe (četrti odstavek 34. člena ZIZ).4 Dolžnik tekom postopka takšnega predloga ni podal. Sodišče prve stopnje je ob do sedaj neuspešni izvršbi zato utemeljeno sledilo upnikovemu predlogu za izvršbo na novo sredstvo izvršbe, kot tudi utemeljeno zavrnilo ugovor, s katerim se dolžnik upira izvršbi na to sredstvo. Kot bistveno je namreč izpostaviti, da strankina pravica do sodnega varstva ne obsega le odločitve o njenem materialnopravnem zahtevku, temveč tudi uresničitev njenega pravnomočnega zahtevka. Upnik, ki razpolaga s pravnomočno sodno odločitvijo, iz katere izhaja dolžnikova obveznost, je upravičen, da s pomočjo sodišča v prisilnem postopku doseže njeno realizacijo. Ker v konkretnem primeru izvršba na že dovoljena sredstva do sedaj ni bila uspešna, je dolžnikovo upiranje odločitvi, da se dovoli nadaljevanje izvršbe na tretje izvršilno sredstvo, zavrniti.

9. Pritrditi je sodišču prve stopnje o neutemeljenem sklicevanju dolžnika na zadevo Vaskrsić, saj je dejansko stanje v navedeni zadevi povsem neprimerljivo. Kršitev 1. člena Protokola št. 1 Konvencije o človekovih pravicah, in sicer do mirnega uživanja premoženja, je bila storjena zaradi prodaje nepremičnine, ki je bila dolžnikov dom, zaradi izterjave sorazmerno nizke terjatve (124,00 EUR). V konkretnem primeru, ko gre za znatno višjo terjatev (1.928,56 EUR s pripadki) in neuspešno izvršbo na dve že dovoljeni sredstvi, je dovoljena izvršba na premičnine povsem primeren ukrep za zagotovitev izterjave upnikove terjatve in vzpostavljeno pravično ravnotežje med zasledovanim ciljem in dovoljeno premičninsko izvršbo. Zaradi neuspešnega poplačila upnika v tem izvršilnem postopku, ki je v teku že eno leto, in dolžnikove neaktivnosti, da predlaga izvršbo na drugo sredstvo izvršbe, s katerim bi bil upnik poplačan, je kot neutemeljene zavrniti trditve o neopravičeno dovoljeni izvršbi na motorno vozilo dolžnika.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnik zgolj pavšalno navaja vrednost vozila, medtem ko je na drugi strani upnik s predloženim dokazilom izkazal vrednost primerljivih vozil, dolžnik pa se v postopku do tega dokaza ni opredelil. Z vsemi nadaljnjimi pritožbenimi trditvami in predlaganimi dokazi5 v zvezi z nesmotrno izvršbo na motorno vozilo, je dolžnik prekludiran (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj ni izkazal, da teh dejstev in dokazov ni mogel uporabiti že v ugovoru oziroma v izjavi, potem ko mu je bil vročen odgovor na ugovor.

11. Ne glede na neupoštevnost dolžnikovih navedb je še izpostaviti, da je predvidevanje prodaje na dražbi pod vrednostjo predmeta zgolj hipotetično ter da Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom pri obračunu plačila za delo izvršitelja za prodajo predmeta kot vrednost terjatve šteje vrednost stvari, ki se prodaja (tar. št. 4).

12. Po obravnavanem pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako preizkus sklepa ni pokazal kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbo dolžnika je zato bilo potrebno v celoti zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ. Upnik z navedbami v odgovoru na pritožbo, s katerimi pritrjujejo prvostopenjskim razlogom, k pritožbeni presoji ni pripomogel. Stroški njegove vloge so zato nepotrebni in jih krije sam (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

1 S sklepom o izvršbi z dne 7. 8. 2017 je sodišče dovolilo izvršbo na dolžnikovo plačo in njegova denarna sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet. 2 Sporočilo organizacije za plačilni promet z dne 19. 2. 2018 in sporočilo delodajalca z dne 19. 3. 2018. 3 Drugi odstavek 34. člena ZIZ glasi: "Na dolžnikov predlog sodišče omeji dovoljeno izvršbo tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve. Če izvršba s posameznim izvršilnim sredstvom ali posameznim predmetom ni uspešna, sodišče omejeno izvršbo nadaljuje z naslednjimi izvršilnimi sredstvi oziroma na naslednje predmete." 4 Četrti odstavek 34. člena ZIZ glasi: "Sodišče lahko določi na predlog dolžnika za izvršbo drugo sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za poplačilo terjatve. Zoper sklep o zavrnitvi predloga ni pritožbe." 5 Način odmere in obračunavanja plačila za delo izvršitelja določa Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, zato je imel dolžnik podlago za izračun potrebnih stroškov izvršitelja.