Jedro

V podobnem primeru je višje sodišče že zavzelo stališče, da nenadomestljiva škoda nastane, če je oviran edini dostop do hiše, torej ne tudi v primeru, ko je oviran zgolj eden od možnih dostopov. Tudi morebitno otežen, a kljub temu mogoč dostop do vrtov in travnika, ne predstavlja težko nadomestljive škode.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep o začasni odredbi razveljavi in se predlog izdajo začasne odredbe zavrne.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožencev zoper začasno odredbo z dne 12. 4. 2024 (I. točka izreka) in tožencema naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnikov v znesku 155,05 EUR (II. točka izreka).

2.Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožujeta toženca ter predlagata spremembo sklepa tako, da se sklep o začasni odredbi z dne 12. 4. 2024 razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne. Podrejeno se zavzemata za razvelavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Toženca opozarjata, da sta v odgovoru na tožbo podala ugovor stvarne pristojnosti, do česar se Okrajno sodišče v ... ni opredelilo, pač pa je s postopkom nadaljevalo in izdalo sklep o začasni odredbi. Navajata, da za izdajo regulacijske začasne odredbe niso izpolnjeni zakonski pogoji po 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), pri čemer izrecno ugovarjata obstoju težko nadomestljive škode. Tožnika kljub odstranjenim kulir ploščam nemoteno obdelujeta vrt in travnika (v nadaljevanju zemljišča) ter lahko brez težav dostopata po zatrjevani služnostni poti. Tudi rekultiviranje in izpad pridelka ne predstavljata težko nadomestljive škode, pač pa škodo, ki se jo lahko povrne z odškodnino. Prvostopenjsko sodišče je sklep o globini lukenj in nezmožnosti prehoda napravilo v nasprotju s podatki spisa (fotografijami). Ni se opredelilo do navedb, da imata tožnika samokolnico in motokultivator shranjena v svojem objektu na vrhu sporne poti in da za potrebe dostopa do njunih zemljišč sporne poti sploh ne potrebujeta. Prav tako se ni opredelilo do navedb, da tožnika ves čas kosita območje ob kulir ploščah in da zato še toliko lažje po tem istem območju peljeta samokolnico in motokultivator.

3.Tožnika v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev. Ob tem izpostavljata, da je začasna odredba potrebna tudi iz razloga, da se prepreči uporaba sile, saj je prvi toženec prvemu tožniku grozil, da mu bo zdrobil glavo kot kači in kasneje v zemljo zapičil sekiro. Navajata, da toženca z izdajo začasne odredbe, če bi se ta tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših posledic od tistih, ki bi nastale tožnikoma brez izdaje začasne odredbe. Kulir plošče je mogoče kadarkoli odstraniti.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Uvodno pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se na ugovor stvarne pristojnosti, podan v odgovoru na tožbo, lahko sodišče izreče za stvarno nepristojno do razpisa glavne obravnave (prvi in drugi odstavek 19. člena ZPP). Ob upoštevanju, da glavna obravnava v predmetnem sporu še ni bila razpisana, prvostopenjskemu sodišču ni očitati napak.

6.Tožnika sta trdila, da za dostop do zemljišč že od leta 1991 dalje dobroverno uporabljata del nepremičnine tožencev. Zato sta priposestvovala stvarno služnost hoje in vožnje s samokolnico, motorno kosilnico in motokultivatorjem. Na območju izvrševanja navedene služnosti sta postavila tudi betonske kulir plošče. Te sta toženca odstranila, s tem pa sta jima onemogočila izvrševanje služnosti in posledično tudi edini dostop do njunih zemljišč.

7.V obravnavani zadevi sta tožnika predlagala izdajo začasne odredbe, ki se pokriva s tožbenim zahtevkom v delu, s katerim uveljavljata nedenarno terjatev (ugotovitev stvarne služnosti in prepoved vznemirjanja stvarne služnosti). Gre za t. i. regulacijsko začasno odredbo, katere namen je začasna ureditev spornega pravnega razmerja oziroma da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Možnost izdaje teh odredb je utrdilo Ustavno sodišče RS z odločbo Up-275/97, v kateri je hkrati začrtalo restriktiven pristop pri presoji pogojev za njihovo izdajo, posebej v primerih, ko se predlagana začasna odredba pokriva s tožbenim zahtevkom. Takšna začasna odredba predstavlja najmočnejše sredstvo zavarovanja. Močnejše ko je sredstvo zavarovanja, težji so pogoji, ki jih mora upnik izkazati za verjetne. Restriktivnost pri presoji pogojev za njeno izdajo narekuje zahteva po zagotovitvi varstva pravic nasprotne stranke. Iz 22. člena Ustave RS izhaja, da sme sodišče v postopku glede pravic in obveznosti določene osebe odločiti le po izvedenem kontradiktornem postopku, v katerem je bila obema strankama zagotovljena enakopravna možnost, da navajata dejstva in dokaze, izjavita pravna naziranja ter se opredelita do vseh procesnih dejanj, ki vplivajo na odločitev sodišča.

8.Za izdajo regulacijske začasne odredbe mora tožeča stranka poleg verjetnosti obstoja terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ) izkazati tudi to, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Tožnika sta v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjevala obstoj več pogojev. Navedla sta, da sta pri izvrševanju služnostne pravice znatno onemogočena, saj sta jima toženca z odstranitvijo kulir plošč otežila izvrševanje služnosti hoje in vožnje s samokolnico, motorno kosilnico in motokultivatorjem. Ker druge poti do njunih zemljišč ni, jima bo nastajala težko nadomestljiva škoda v obliki izpada dohodka, saj bosta morala vrtnine, ki sta jih doslej pridelovala, kupovati, prav tako se bodo njuna zemljišča zarasla z grmovjem in visoko travo. Nujnost izdaje začasne odredbe sta utemeljevala tudi s preprečitvijo uporabe sile, saj je prvi toženec prvemu tožniku grozil, da mu bo zdrobil glavo kot kači in je v zemljo zapičil sekiro. Navedla sta, da toženca z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku, saj je mogoče kulir plošče preprosto odstraniti.

9.Prvostopenjsko sodišče je sklenilo, da sta tožnika z verjetnostjo izkazala nastanek težko nadomestljive škode. Slednje je utemeljilo na ugotovitvi, da zaradi 10 cm globokih lukenj s kosilnico in motokultivatorjem ne moreta dostopati do zemljišč in da jima zaradi neobdelave nastaja škoda, ki se kaže v zaraščenosti s travo in grmovjem, kar je težko povrniti v prvotno stanje. Obenem je sodišče kot težko nadomestljivo škodo navedlo tudi izpad dohodka, ki bi ga tožnika utrpela s kupovanjem vrtnin.

10.Prvostopenjsko sodišče pa je spregledalo, da sta tožnika v odgovoru na ugovor z dne 31. 5. 2024 (l. št. 34-41) navedla, da zdaj za namene dostopa do svojih zemljišč uporabljata nepremičnino drugih sosedov - A. A. in B. A.

Navedeno jasno kaže, da tožnika kljub luknjam še naprej lahko obdelujeta, kosita in skrbita za svoja zemljišča, pri čemer (zdaj) uporabljata drugo pot. V podobnem primeru je višje sodišče že zavzelo stališče, da nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda nastane, če je oviran edini dostop do hiše, torej ne tudi v primeru, ko je oviran zgolj eden izmed možnih dostopov.

Tudi morebitno otežen, a kljub temu mogoč dostop do vrtov in travnika ne predstavlja težko nadomestljive škode.

11.Tudi sicer je standard težko nadomestljive škode treba razlagati restriktivno in pri tem preveriti, ali škode in sile nemara ni mogoče odvrniti drugače kot z izdajo predlagane začasne odredbe.

Pri tem mora škoda presegati raven materialnega prikrajšanja in ne bo izkazana, kadar bo njeno vrednost mogoče v celoti povrniti z odškodnino.

Podobno višje sodišče izpostavlja, da za težko nadomestljivo škodo po naravi stvari praviloma šteje le nepremoženjska škoda.

V obravnavani zadevi tako ne more biti relevanten izpad dohodka zaradi kupovanja vrtnin, niti morebitna škoda, ki bi bila povezana z rekultiviranjem (odstranjevanjem trave in grmovja). Tožnika nista (niti) trdila, da toženca morebitne škode ne bi mogla poplačati. To že samo po sebi pomeni, da nastanek težko nadomestljive škode ni izkazan s stopnjo verjetnosti.

Bistvena pa je okoliščina, da do škode niti ne more priti, ker tožnika še naprej lahko skrbita za vsa svoja zemljišča.

12.Trditve prvega tožnika, da mu je prvi toženec grozil z besedami, da mu bo zdrobil glavo in da je v zemljo zapičil sekiro, so preveč pavšalne in dokazno nepodprte. Fotografija v prilogi A10, ki prikazuje sekiro, zarinjeno v zemljo, ob omejevalnem pristopu pri razlagi pojma "grozeče nasilje", zahtevanega zakonskega pogoja ne izkazuje.

13.Kriterij, po katerem upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo, pri izdaji ureditvene začasne odredbe po stališčih novejše sodne prakse ne pride v poštev. Odločilno je le vprašanje, ali upniku grozi težko nadomestljiva škoda oziroma sila.

14.Ker v konkretnem primeru nista podana pogoja težko nadomestljive škode in grozeče sile, bi moralo sodišče prve stopnje, ob pravilni uporabi materialnega prava, predlog za izdajo začasne odredbe v celoti zavrniti. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se ugovoru tožencev zoper sklep o izdani začasni odredbi z 12. 4. 2024 v celoti ugodi, sklep o začasni odredbi razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne (tretja točka 365. člena ZPP v povezavi z 239. členom in 15. členom ZIZ).

15.Ker sta toženca s pritožbo uspela že iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, se pritožbeno sodišče do očitkov o bistveni kršitvi določb postopka in zmotni ter nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja ni opredeljevalo.

16.O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

-------------------------------

1Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, Up-275/97 z dne 16. 7. 1998, VSL sklep I Cp 1664/2020, VSL sklep IV Ip 628/2020. O tem tudi Pogorelčnik N., Regulacijske začasneodredbe, Zbornik znanstvenih razprav, Pravna fakulteta v Ljubljani, 2013, letnik 73, št. 1, str. 135 in nasl.

2Odgovor na ugovor toženih strank v II. delu navaja: "Tožeči stranki sta po tem, ko sta toženca odstranila kulir plošče, z dovoljenjem sosedov A. A. in B. A. uporabila njune parcele in dvorišče za prehod z motokultivatorjem s frezo na C. cesto in potem po tej javni cesti na vrt tožečih strank." in pa: "Kot že zg. navedeno, tožeči stranki nista mogli koristiti prehoda po luknjah izkopanih kulir plošč, zato sta z dovoljenjem sosedov A. za prehod z motokultivatorjem koristila njune parcele in dvorišče."

3Gl. VSL sklep II Cp 128/2023.

4Gl. odločba št. Up -275/97.

5Gl. Pogorelčnik Vogrinc, Neža (2013), Regulacijske začasne odredbe. Zbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991), letnik 73, številka 1.

6Gl. VSL sklep II Cp 523/2021.

7Gl. VSL sklep II Cp 384/2019.

8Obširno o tem glej VSL sklep II Cp 1565/2019, VSL sklep II Cp 1614/2019.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 218 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 272/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.