Jedro

Za odločitev o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti je odločilno, da je izpolnjen dejanski stan po določbi 44. člena ZNP. Ni potrebno, da bi moralo biti izkazano tudi ogrožanje pravic in koristi nasprotne udeleženke z njenimi dejanji.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se tretji odstavek izreka sklepa v odločitvi o plačilu nagrade in stroškov izvedenca M. K. v znesku 547,58 EUR spremeni tako, da plačilo tega zneska namesto nasprotne udeleženke krije proračun.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je s sklepom z dne 11. 10. 2011 nasprotni udeleženki odvzelo poslovno sposobnost v delu razpolaganja in upravljanja z nepremičninami. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. S popravnim sklepom z dne 12. 10. 2011 je prvo sodišče popravilo posamezne pomote v sklepu, poleg tega pa je odločilo še o skupnih stroških postopka, in sicer da predlagatelji krijejo sodne takse v višini 25,00 EUR ter nagrado in stroške izvedenca D.T. v višini 507,74 EUR, glede nagrade in stroškov izvedenca M. K. v znesku 547,58 EUR pa je odločilo, da te stroške krije nasprotna udeleženka (glede odločitve o skupnih stroških postopka ima popravni sklep naravo dopolnilnega sklepa).

2. Zoper sklepa se pritožuje nasprotna udeleženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijana sklepa, podrejeno pa, da ju razveljavi ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. V pritožbi navaja, da ni podana neposredna nevarnost za ogrožanje pravic in interesov nje ali drugih oseb, saj gre v zvezi z zatrjevanji predlagateljev o prodaji solastniškega deleža nasprotne udeleženke na nepremičnini le za gola sumničenja, ki nimajo nobene podlage in niso izkazana z dejanji nasprotne udeleženke. Nasprotna udeleženka je sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, kar je izkazala s svojimi navedbami v postopku. Nasprotna udeleženka živi s partnerjem v najemniškem stanovanju ter opravlja gospodinjska dela. Od svojega partnerja ni odvisna in skrbi tudi za urejenost stanovanja, ko partnerja ni doma. Sama hodi v trgovino in na pošto, zato je sposobna sama nastopati v pravnem prometu. Samo večje nakupe opravlja skupaj s partnerjem. Očitki predlagateljev, da je želela prodati svoj solastniški delež do 1/8, so neizkazani. Ko je rekla, da bo prodala sobo, se je samo hecala. Nasprotna udeleženka je pravilno odčitala dejanski čas na uri v sodni sobi, na podlagi česar je mogoče ovreči ugotovitev prvega izvedenca, da ni časovno orientirana. Nasprotna udeleženka je sposobna razumeti pomen in posledice svojih ravnanj, kar kaže tudi dejstvo, da je na banki dvignila kredit v višini 800.000,00 SIT za nakup oken za hišo, ko je živela s predlagatelji. Pogoji za odvzem poslovne sposobnosti niso podani. Na izvedensko mnenje izvedenca D. T. je nasprotna udeleženka podala pripombe, saj mnenje ni bilo dovolj obrazloženo. Razlog za vložitev predloga je v tem, da želi prva predlagateljica preprečiti nasprotni udeleženki, da bi prišla do svojega deleža na nepremičnini. Nasprotna udeleženka je v celoti sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, ne pa le delno, kot ugotavlja prvo sodišče. Zato je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje. Nasprotna udeleženka se je zavedala vsebine in predmeta postopka, kar ji je povzročalo stres ter hude psihične pritiske, ki so se odražali v tremi, zato je običajno, da se ni mogla spomniti posameznih vsakdanjih stvari. Tudi sodišče se je lahko prepričalo na naroku 09. 03. 2011, ko je bila nasprotna udeleženka zaslišana, da je sposobna razsoje. Delež nasprotne udeleženke na nepremičnini je tako majhen, da z njegovo prodajo ne bi mogla ogroziti svojega obstoja, ampak bi lažje živela, saj je sedaj primorana vsak mesec plačevati najemnino. Prvo sodišče bi moralo ugotoviti konkretne okoliščine, ki utemeljujejo neposredno nevarnost, na podlagi katere je mogoče z gotovostjo zaključiti, da je oseba nerazsodna in da ji je potrebno odvzeti poslovno sposobnost. Sodišče mora pri tem presoditi možnost varovanja pravic in koristi osebe z milejšimi ukrepi. Sodišče ni dovolj natančno raziskalo dejanskega stanja in ni jasno obrazložilo okoliščin odvzema poslovne sposobnosti. Nasprotna udeleženka je predlagala zaslišanje partnerja D. K., saj bi sodišče šele na podlagi tega dokaza lahko ugotovilo, ali obstaja neposredna nevarnost, zaradi katere je potrebno nasprotni udeleženki odvzeti poslovno sposobnost. Zgolj potencialna nevarnost ogrožanja interesov ne zadošča, predlagatelji pa niso uspeli izkazati konkretne nevarnosti. Sodišče ni zaslišalo predlagane priče, te odločitve pa tudi ni obrazložilo. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka. Nepopolno je ugotovilo dejansko stanje, ker ni ugotovilo, ali obstoji pri nasprotni udeleženki konkretna in ne zgolj potencialna nevarnost ogrožanja njenih pravic ali interesov, kar je odločilno dejstvo. Prvo sodišče je napačno odločilo tudi glede plačila stroškov izvedenca M. K., saj bi moral te stroške kriti proračun.

3. Predlagatelji niso odgovorili na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče odvzame poslovno sposobnost (delno ali popolnoma) osebi, ki zaradi določenih vzrokov (ki jih opredeljuje 44. člen ZNP) ni sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi. Prvo sodišče je s pomočjo dveh izvedencev psihiatrične stroke ugotovilo, da je nasprotna udeleženka duševno manj razvita, pri čemer gre predvsem v funkcionalnem smislu pri njej za duševno manjrazvitost zmerne stopnje. Zaradi tega ni zmožna samostojnega življenja in odločanja o premoženjskih in drugih pravicah in interesih (dr. D. T.) oziroma ni sposobna v celoti skrbeti zase, zaradi duševne manjrazvitosti pa ni sposobna skrbeti za svoje koristi in interese in jo je potrebno v tem smislu zaščititi, zaradi česar je potrebno dati v okviru delnega odvzema poslovne sposobnosti poseben poudarek pomoči nasprotni udeleženki pri upravljanju s finančnimi sredstvi in nepremičninami (dr. M. K.). Na naroku je dr. K. še pojasnil, da gre pri nasprotni udeleženki glede na njeno duševno manjrazvitost za dejansko razvojno stopnjo devet ali desetletnega otroka in da v „resnejšem“ pravnem prometu (očitno je izvedenec meril na sklepanje zahtevnejših pravnih poslov) takšna oseba ne more funkcionirati tako, da bi lahko zaščitila svoje interese in koristi. Pritožbene trditve ne morejo omajati prepričljivosti teh ugotovitev izvedencev. Očitek, da izvedensko mnenje dr. T. ni dovolj obrazloženo, je pavšalen, enako pa velja tudi za trditve o zmotnih in nepopolnih dejanskih ugotovitvah prvega sodišča, ki temeljijo na izvedenskem mnenju dr. K.. Navedbe nasprotne udeleženke o njenem samostojnem delovanju v vsakdanjem življenju, kar naj bi potrjevalo njeno sposobnost skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, so pravno nepomembne, saj gre v tem pogledu zgolj za razvitje določene stopnje neodvisnosti pri samooskrbovanju, doseganje omejene spretnosti v komuniciranju ter osvojitev določenega pojmovnega znanja, kot je pojasnil dr. K.. Kljub temu takšne osebe kot je nasprotna udeleženka potrebujejo različno pomoč v življenju in pri delu v skupnosti (dr. K.).

6. Za odločitev o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti je odločilno, da je izpolnjen dejanski stan po določbi 44. člena ZNP. Ni potrebno, da bi moralo biti izkazano tudi ogrožanje pravic in koristi nasprotne udeleženke z njenimi dejanji. Neupošteven je očitek o bistveni kršitvi določb postopka, ker prvo sodišče ni zaslišalo priče D. K., saj te zatrjevane kršitve nasprotna udeleženka ni pravočasno uveljavljala, kar bi morala storiti najkasneje do konca naroka 23. 06. 2011 (prvi odstavek 286.b člena ZPP). Ne glede na to zaslišanje omenjene priče ni bilo potrebno, saj je prvo sodišče lahko poiskalo odgovore na ključna vprašanja za to zadevo le s pomočjo sodnih izvedencev, ker samo s potrebnim strokovnim znanjem ni razpolagalo.

7. Glede na ugotovljena odločilna dejstva je odločitev prvega sodišča o delnem odvzemu poslovne sposobnosti nasprotne udeleženke pravilna. Pravilna je tudi odločitev, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP), pri čemer je bila nasprotni udeleženki dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščema prve in druge stopnje po odločbi Bpp 1532/2010 z dne 14. 06. 2010, zato njene stroške v končni fazi krije proračun. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče kot neutemeljeno pritožbo zavrnilo zoper tisti del sklepa prvega sodišča, ki je zajet s prvim in drugim odstavkom izreka ter v tem delu potrdilo izpodbijano odločitev (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

8. Nasprotna udeleženka se utemeljeno pritožuje zoper odločitev, da je dolžna trpeti stroške postopka v znesku 547,58 EUR, ki se nanašajo na delo dr. K.. Z odločbo Bpp 744/2011 z dne 04. 04. 2011 je bila nasprotni udeleženki dodeljena brezplačna pravna pomoč kot oprostitev plačila stroškov v tem postopku, kar zajema tudi stroške za delo sodnega izvedenca. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu ugodilo pritožbi in odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

9. Zavrnitev pritožbe zoper odločitev o glavni stvari zajema tudi zavrnitev zahtevka nasprotne udeleženke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka v breme predlagateljev, saj za ta zahtevek nasprotna udeleženka nima nobene podlage (prvi odstavek 35. člena ZNP), pri čemer te stroške nasprotne udeleženke glede na dodeljeno brezplačno pravno pomoč krije proračun.