Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
12. 3. 2015
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Viktorja Pintariča, st., Maribor, na seji 12. marca 2015
sklenilo:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 40. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 75/12, 94/12, 96/13 in 50/14) in 1. točke prvega odstavka 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10, 26/11 in 53/14) se zavrže.
1.Pobudnik izpodbija prvi odstavek 40. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) v delu, v katerem določa, da pokojnina vključuje tudi letni dodatek. Meni, da se letni dodatek ne bi smel šteti med dohodke zaposlitve ter zato biti predmet obdavčitve in izvršbe. Pravica do letnega dodatka naj bi bila posebna pravica socialne narave, namenjena prejemnikom nižjih pokojnin, in ne pravica iz delovnega razmerja, kot je določeno v 37. členu ZDoh-2. Zato meni, da bi bilo treba letni dodatek vnesti med prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe. Pobudnik izpodbija tudi 1. točko prvega odstavka 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki ureja omejitve izvršbe na dolžnikove denarne prejemke za denarne terjatve. Meni, da bi mu moral po opravljeni izvršbi ostati najmanj znesek minimalne plače in ne zgolj 70 % tega zneska, kot določa izpodbijana določba. Posebej pa bi morala biti določena omejitev izvršbe za kronične bolnike in starostnike, kot je pobudnik sam, ki zaradi svojih stanj potrebujejo dodatna nujna sredstva za preživetje. Pobudnik zatrjuje neskladje izpodbijane ureditve s 14., 15., 17., 18., 21., 22. in 35. členom Ustave. Pravni interes utemeljuje s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. IV I 37/98 z dne 15. 4. 1999, dopisom tega sodišča z dne 5. 10. 2001 in s sodbo Temeljnega sodišča v Mariboru, enota v Mariboru, št. II P 820/93 z dne 12. 4. 1994. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani zakonski določbi razveljavi.
2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
3.Prvi odstavek 40. člena ZDoh-2 ne učinkuje neposredno. Po ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavnega sodišča se v primeru, če izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnik torej iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijane določbe. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo v tem delu zavrglo.
4.Pobudnik izpodbija tudi 1. točko prvega odstavka 102. člena ZIZ, ki je bila uveljavljena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 53/14 – ZIZ-J) in je začela veljati 30. 7. 2014. Vendar z listinami, ki jih je priložil k pobudi, pobudnik ne izkaže neposrednega učinka izpodbijane določbe na njegov pravni položaj, niti ne izkaže kako bi se njegov pravni položaj z morebitno ugoditvijo pobudi izboljšal. Ker pobudnik ni izkazal pravnega interesa, je Ustavno sodišče tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe ZIZ zavrglo.
5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
mag. Miroslav Mozetič Predsednik