Jedro

Trditve tožnika o sodnicah in sodišču po objektivnih in subjektivnih merilih predstavljajo hudo žalitev sodnic in sodišča.

Izrek

Tožnika J.K. se za žalitev sodišča v pritožbi z dne 10.12.2004, kaznuje z denarno kaznijo 80.000,00 SIT (osemdesettisoč tolarjev), ki jo mora plačati v roku 30-ih dni na transakcijski račun Okrožnega sodišča v K.

Obrazložitev

Tožnik J.K. je dne 13.12.2004 vložil pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v P. z dne 29.11.2004 in v njej poleg nestrinjanja z odločitvijo prvostopenjskega sodišča, za sodišče in dve poimensko navedeni sodnici tega sodišča navedel žaljive očitke in opozorila. Tako je poleg svojega prepričanja, da "sodišče ne sme in ne more zavreči njegovega zahtevka", navedel tudi: "Zopet glumite, zbirate zase negativne točke, vse v korist M.P. (in vas, B. ter sodišča??)." Za tem zapisom, v katerem tožnik očita sodnici Okrajnega sodišča v P. delovanje v korist toženke, pa je pritožnik na sodnico, ki je izdala izpodbijani sklep, naslovil opozorilo, saj je napisal " Gospa Okrajna sodnica M.P.Š.! Dobronamerno vas opozarjam :...ne pogrezajte se v B. blato blefiranja, dela za M.P.. V nadaljevanju je zapisal, da je njeno predsednico že krepko blamiral pred republiškimi pravosodnimi organi in "..da če ne ve, kaj je resnica, pravica, naj pride k njemu na inštrukcije, da ji bo zelo koristilo". Na koncu je napisal, da ne prizna nobene odločitve naslovnega sodišča ter z velikimi črkami in s klicaji tekst "tatovi, barabe, izkoriščevalci".

Po presoji višjega sodišča zapisane trditve tožnika o sodnicah Okrajnega sodišča v P. in sodišču po objektivnih in subjektivnih merilih predstavljajo hudo žalitev sodnic in sodišča, zato je kaznovanje po 1. odstavku 109. člena v zvezi s 3. odstavkom 11. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP na mestu. Po teh določbah pravdno sodišče kaznuje z denarno kaznijo do 300.000,00 SIT fizično osebo, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku. Očitki, ki jih je tožnik zapisal na račun sodnice B., po vsebini pomenijo očitek, da je ravnala protipravno, to je v premoženjsko korist tožene stranke, kar pravzaprav pomeni konkretizacijo abstraktne obdolžitve o storjenem kaznivem dejanju. Opozorila, ki jih je pritožnik naslovil na sodnico P.Š. pa po vsebini odražajo njegov podcenjevalen odnos do sodnice in sodišča. S tem, ko je tožnik na koncu pritožbe z velikimi črkami zapisal trditve "tatovi, barabe, izkoriščevalci", ki ga je pospremil s klicaji, je tožnik očital storjeno kaznivo dejanje, s čimer je sodišču očital nezakonitost pri izdaji odločbe v konkretnem primeru. Vsi navedeni zapisi tožnika v pritožbi pomenijo hudo žalitev sodnic, zlasti pa sodišča, saj je njegovo delo takšno, da ne sme vzbujati nikakršnih pomislekov glede uporabe načela zakonitosti. Inkriminirani zapisi v pritožbi so takšne narave, da je izključeno ravnanje tožnika, pri katerem se ne bi zavedal, da gre za žalitve sodnic in sodišča. Četudi gre pri tožniku za izjavljanje ob priložnosti obrambe pravic pred sodiščem, saj se je pritožil zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njegovo tožbo, pa samo to dejstvo ne opravičuje tožnikovega izražanja nestrinjanja z odločitvijo sodišča na način, ki po splošnih civilizacijskih normah pomeni nespoštovanje ter podcenjujoč in žaljiv odnos do sodišča in sodnic. Kljub določeni toleranci, ki jo narekuje okoliščina, da je tožnik žaljive opise izjavil v pritožbi zoper sklep, s katerim je bila njegova tožba zavržena, pa je po drugi strani potrebno upoštevati tudi poseben pomen, ki ga ima zaupanje v sodstvo in spoštovanje avtoritete sodišč za to, da sodna veja oblasti lahko uresniči svoje naloge, in to slednje utemeljuje kaznovanje tožnika. Če namreč tožnik meni, da je sodišče v postopku zagrešilo kakšne kršitve določb pravdnega postopka ali napačno uporabo pravo, bo to moral uveljavljati s pravnimi sredstvi na korekten način, ne pa z žalitvami.

Višje sodišče je glede na vse navedeno, upoštevaje naravo in vrsto žalitev ter njihovo obsežnost, ob obravnavanju pritožbe tožnika presodilo, da je v konkretnem primeru utemeljena uporaba 109. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče tožniku izreklo denarno kazen, ki jo je glede na številne in hude žalitve odmerilo na 80.000,00 sit v prepričanju, da bo kazen v tej višini dosegla svoj specialni preventivni namen. Rok plačila denarne kazni in način njene izvršitve, če je toženec ne bo plačal v roku, sta določena v skladu z določbo 11. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dopustno vložiti pritožbo v roku 15-ih dni po prejemu pisnega odpravka sklepa. Pritožbo se vloži pri Višjem sodišču v Kopru, o njej pa odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.