Jedro

Vpis lastninske pravice je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena lastninska pravica.

Ne glede na to pa sodišče v skladu z določbo 6. člena ZPPLPS dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ. V primeru prodaje posameznega dela stavbe po določbah SZ, se šteje, da je zemljiškoknjižni lastnik prodajalec iz te pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor K. z.o.o. zoper sklep zemljiškoknjižne referentke Dn. št. 232/2008-2, z dne 25. 1. 2008, s katerim je zemljiškoknjižna referentka na podlagi prodajne pogodbe z dne 14. 7. 1993 dovolila vknjižbo lastninske pravice N.J. pri podvložku št. 1720/12, k.o. L., ki obstoji iz stanovanja z oznako 12.E, v stavbi na naslovu ....

Zoper tak sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje K. z.o.o.. Pojasnjuje, da je lastnica parcel št. 127/8 in 127/50 k.o. L., na katerih sta zgrajeni večstanovanjski stavbi ....... 14 in ....... 16. Poudarja, da niti sama niti njena pravna prednica M., ni sklenila kupoprodajne pogodbe z dne 14. 7. 1993. Prenos lastnine lahko dovoli le zemljiškoknjižni lastnik in to je edina podlaga za vknjižbo lastninske pravice na novega pridobitelja. Poudarja, da se vknjižba lastninske pravice lahko opravi le, če je izkazano pravno nasledstvo med zemljiškoknjižnim lastnikom in osebo, ki se vpisuje kot novi lastnik. V konkretnem primeru nasledstvo ni izkazano.

Pritožnica še pojasnjuje, da je Višje sodišče v Ljubljani obravnavalo njene pritožbe v podobnih zadevah - opr. št. I Cp 471/2006, I Cp 3332/2008, I Cp 3334/2008 in I Cp 4484/2008 ter v vseh ugodilo pritožbami in sklepe sodišča prve stopnje razveljavilo.

Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da v pogodbi, s katero je predlagateljica kupila stanovanje, kot prodajalka ni navedena zemljiškoknjižna lastnica, a da je podlaga za vpis lastninske pravice določba 6. člen Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (Ur. list RS, št. 89/99 s spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju ZPPLPS). Ta določba se na podlagi 1. točke 1. odstavka 248. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. list RS, št. 58/2003 s spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju ZZK-1) še vedno uporablja. Določa, da sodišče ne glede na določbo 17. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. list RS, št. 33/95 s spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju ZZK) oziroma sedaj 1. odstavka 150. člena ZZK-1, dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/9 1-I s spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju SZ). V primeru prodaje posameznega dela stavbe po določbah SZ se šteje, da je oseba iz 1. odstavka 17. člena ZZK (oziroma 1. odstavka 150. člena ZZK-1) prodajalec iz te pogodbe. Ta določba predstavlja neke vrste izjemo načelu zemljiškoknjižnega prednika oziroma vzpostavlja domnevo, da je zemljiškoknjižni prednik tisti, ki je nepremičnino prodal po privatizacijskih določbah SZ. Določba je posledica stanja, ko je bilo po uveljavitvi SZ prej izjema kot pravilo, da so bili prodajalci stanovanj po SZ tudi njihovi zemljiškoknjižni lastniki. Večino stanovanj so po SZ prodala podjetja in drugi subjekti, ki so jih odkupili od tedanjih investitorjev usmerjene družbene stanovanjske gradnje samoupravnih skupnosti, ki so gradile stanovanjske bloke, praviloma na zemljiščih v družbeni lastnini z različnimi imetniki pravice uporabe, npr. občino in drugih. Pogosto pogodb, s katerimi so podjetja v preteklosti kupovala stanovanja za stanovanjske potrebe svojih delavcev od samoupravnih stanovanjskih skupnosti, ni več. Zaradi tedanjih razmer na področju družbene lastnine in ob praktično popolni odsotnosti etažne lastnine pa te pogodbe, četudi še kje obstajajo, praviloma niso zemljiškoknjižno izvedljive. Prav zato je bil sprejet ZPPLPS, ki je v teh primerih omogočil vpis lastninske pravice.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo in jasno obrazložilo, da gre v obravnavanem primeru za situacijo iz 6. člena ZPPLPS, da je torej predlagateljica posamezni del stavbe (stanovanje) kupila po določbah SZ. Temu pritožnica niti ne oporeka. Pritožnica tudi ne oporeka zaključku sodišča prve stopnje, da pogodba ustreza pogojem, ki jih ZZK-1 določa za listine, ki so podlaga za vpis.

Pritožbeno sodišče je proučilo zadeve, na katere se sklicuje pritožnica, pa tudi druge podobne zadeve, v katerih je Višje sodišče v Ljubljani odločalo o pritožbah K. z.o.o. V vseh primerih so bili predlogi za vpis lastninske pravice na drugi stopnji zavrnjeni. Vendar višje sodišče pojasnjuje, da zadeve niso popolnoma enake. V nekaterih zadevah je šlo za predloge za vknjižbo lastninske pravice na podlagi prodajnih pogodb, ki niso bile sklenjene po določbah SZ (ampak v osemdesetih letih prejšnjega stoletja), zato v teh zadevah določba 6. člena ZPPLPS ni mogla biti uporabljena (tako npr. zadeve I Cp 3087/2009, I Cp 3084/2009 in I Cp 4484/2008). V eni od zadev (I Cp 3088/2009 oziroma prvič I Cp 3334/2008) je šlo za poskus vknjižbe lastninske pravice na garaži, za katero prav tako ni mogoče uporabiti določbe 6. člena ZPPLPS. V zadevi I Cp 3190/2009, je bila predlagana vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe z dne 26. 10. 2005, ki ni bila sklenjena po določbah SZ. Po podatkih, s katerimi razpolaga višje sodišče, sta zelo podobni obravnavani zadevi le zadevi tega sodišča I Cp 737/2009 ter I Cp 3189/2009, v katerih pa iz sklepov sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi bil opravljen vpis na podlagi določbe 6. člena ZPPLPS. Zadeva I Cp 471/2006 (na katero se sklicuje pritožnica) na Višjem sodišču v Ljubljani ne obstaja.

Ker torej pritožba ni utemeljena, jo je višje sodišče v skladu z določbo 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega sodišča, hkrati pa dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o vknjižbi lastninske pravice.