Jedro

Tožba na nedopustnost izvršbe je po svoji pravni naravi ugotovitvena tožba, ki se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od sprožitve takšne tožbe (drugi odstavek 181. člena ZPP). Procesna predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe je pravni interes, ki ga mora zatrjevati in s stopnjo verjetnosti izkazati tožeča stranka.

Vložitev predmetne ugotovitvene tožbe je dopuščena s posebnim predpisom, in sicer v prvem odstavku 59. člena ZIZ, ki določa, da lahko v primeru, če je sodišče o ugovoru zoper sklep o izvršbi odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev, dolžnik v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Pravni interes za tožbo na nedopustnost izvršbe je torej izkazan s pravnomočnim sklepom o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi.

Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper dedinjo prvotne dolžnice (tožnico) je bil izdan na podlagi 24. člena ZIZ in gre za procesno tehnični sklep, s katerim nov dolžnik (le) formalno postane stranka izvršilnega postopka, in ne predstavlja odločitve o tem, ali je obveznost prvotnega dolžnika tudi dejansko prešla na dediča, ampak je to stvar odločanja o morebitnem ugovoru novega dolžnika zoper sklep o izvršbi. Tak ugovor je dolžnica (tožnica) v izvršilnem postopku tudi vložila in v njem uveljavljala ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ in sicer, da obveznost nanjo ni prešla.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo in tožnici naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila tožnica, ki se ne strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da se s sklepom In 001/2010 z dne 30. 11. 2018 ni odločalo o vsebinskem nadaljevanju izvršbe z novo dolžnico. Ravno nadaljevanje izvršbe zoper novo dolžnico (tožnico tega postopka) je predmet in bistvena vsebina II. točke izreka omenjene odločbe. Odločitev sodišča v izpodbijanem sklepu je zato nejasna, v nasprotju z vsebino predloženih sodnih odločb iz izvršilnega postopka in je ni mogoče preizkusiti, zato je podana kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Sklep pritožbenega sodišča II Ip 598/2019 z dne 24. 4 2019 je treba presojati s stališča njegove vsebine in stališča njegovega pravnega učinkovanja. Z II. točko prvostopnega sodišča z dne 30. 11. 2018 je bilo odločeno o dovoljenosti izvršbe zoper tožnico in ravno v tem delu je pritožbeno sodišče prvostopni sklep potrdilo. Z izrekoma sklepov prvostopnega in pritožbenega sodišča je bilo odločeno o ugovornih navedbah tožnice kot dolžnice v izvršilnem postopku. V predmetni zadevi je prišlo do situacije, ko je o ugovoru dolžnice odločeno pravnomočno. Zoper tako sodno odločitev pa ima tožnica možnost pravnega varstva skladno z 59. in 60. členom ZIZ. Tožnica je kot dolžnica v izvršilnem postopku podala ugovor tako v smislu 8. točke kot tudi 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Zaradi osebnega stečaja in pravnomočnega odpusta obveznosti iste terjatve, ki je predmet sklepa o izvršbi In 001/2010 z dne 21. 4. 2010, je terjatev tožene stranke kot upnika prenehala in na tožnico ne more več preiti.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni očitek procesne kršitve je povsem brez podlage. Vsi razlogi za odločitev sodišča prve stopnje so jasno razvidni iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in niso v nasprotju z vsebino predloženih odločb iz izvršilnega postopka, zato zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP ni podana. Na vse pritožbene navedbe je pravilno odgovorjeno že v razlogih izpodbijanega sklepa in jih bo pritožbeno sodišče le ponovilo.

6. Tožnica je s tožbo zahtevala, da se ugotovi, da „je nedopustna izvršba upnika A. d. o. o. po sklepu In 001/2010 z dne 30. 11. 2018 Okrajnega sodišča v Ljubljani, v delu, ko je odločeno, da se izvršba dovoljena s sklepom o izvršbi In 001/2010 z dne 21. 4. 2010 nadaljuje zoper dolžnico B. B. do višine podedovanega premoženja.“

7. Tožba na nedopustnost izvršbe, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je po svoji pravni naravi ugotovitvena tožba, ki se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od sprožitve takšne tožbe (drugi odstavek 181. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno poudarilo, da je procesna predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe pravni interes, ki ga mora zatrjevati in s stopnjo verjetnosti izkazati tožeča stranka.

8. Vložitev predmetne ugotovitvene tožbe je dopuščena s posebnim predpisom, in sicer v prvem odstavku 59. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, ki določa, da lahko v primeru, če je sodišče o ugovoru zoper sklep o izvršbi odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev, dolžnik v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Pravni interes za tožbo na nedopustnost izvršbe je torej izkazan s pravnomočnim sklepom o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi.

9. S sklepom In 001/2010 z dne 30. 11. 2018 je Okrajno sodišče v Ljubljani v izvršilni zadevi tožene stranke kot upnika zoper dolžnico C. C. (med drugim) sklenilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi In 001/2010 z dne 21. 4. 2010, nadaljuje zoper dediča po pokojni dolžnici C. C. to je zoper tožnico, do višine podedovanega premoženja (II. točka izreka navedenega sklepa). Zoper ta sklep je toženka v izvršilnem postopku vložila pravno sredstvo, ki ga je poimenovala „ugovor in pritožba“. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom II Ip 598/2019 z dne 24. 4. 2019 pritožbo zavrnilo ter prej povzeto II. točko izreka sklepa potrdilo.

10. Tako v navedenem sklepu višjega sodišča, kot tudi v izpodbijanem sklepu, je bilo tožnici pravilno pojasnjeno, da je bil sklep o nadaljevanju izvršbe zoper dedinjo prvotne dolžnice (tožnico) izdan na podlagi 24. člena ZIZ in da gre za procesno tehnični sklep, s katerim nov dolžnik (le) formalno postane stranka izvršilnega postopka in da ne predstavlja odločitve o tem, ali je obveznost prvotnega dolžnika tudi dejansko prešla na dediča, ampak je to stvar odločanja o morebitnem ugovoru novega dolžnika zoper sklep o izvršbi. Tak ugovor je dolžnica (tožnica) v izvršilnem postopku tudi vložila in v njem uveljavljala ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ in sicer, da obveznost nanjo ni prešla. Trdila je, da je bil v postopku (njenega) osebnega stečaja St 002/2015 dne 3. 12. 2018 izdan sklep o odpustu obveznosti, ki učinkuje za vse terjatve do nje, ki so nastale do 9. 10. 2015, to je tudi za terjatev, ki je predmet izvršilnega postopka. Ker po neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje o tem ugovoru v izvršilnem postopku še ni bilo pravnomočno odločeno, tožnica ni izkazala pravnega interes za vložitev predmetne tožbe, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo .

11. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).