Jedro

Tožnik je pri naslovnem sodišču vložil tožbo zaradi plačila plač in prispevkov, regresa za letni dopust, odpravnino in odškodnino. Sodišče je toženima strankama poslalo poziv, da naj odgovorita na tožbo. Prvo tožena stranka je vložila pritožbo „oziroma odgovor na pošto“, drugo tožena stranka pa pritožbo, obe sta vlogi vložili v enem izvodu. Sodišče prve stopnje je vlogi toženih strank štelo za odgovor na tožbo in s sklepom obe toženi stranki pozvalo k vložitvi še dveh izvodov odgovora na tožbo. Toženi stranki tega nista storili, temveč sta vložili ugovora zoper zgoraj naveden sklep. Sodišče prve stopnje je ugovora (pravilno: pritožbi) zavrglo, ker zoper sklep sodišča prve stopnje, toženi stranki nista imeli pravice do pritožbe. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in skladna s prvim odstavkom 343. člena ZPP, ki med drugim določa, da nedovoljeno pritožbo zavrže predsednik senata sodišča prve stopnje, s sklepom brez naroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklenilo, da se ugovora (pravilno pritožbi) prvo in drugo tožene stranke z dne 6. 6. 2016, zavržeta.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje prvo tožena stranka in navaja, da zavrača sklep sodišča prve stopnje z dne 16. 6. 2016, ker so vsi odgovorni na letnem dopustu.

3. Zoper sklep se pritožuje tudi drugo tožena stranka in navaja, da s tožnikom nima nič in da tožnik ni zaposlen pri drugo toženi stranki.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasled.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uvelajvljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki so naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Tožnik je pri naslovnem sodišču vložil tožbo zaradi plačila plač in prispevkov, regresa za letni dopust, odpravnino in odškodnino. Sodišče je toženima strankama dne 6. 4. 2016 poslalo poziv, da naj odgovorita na tožbo. Prvo tožena stranka je dne 5. 5. 2016 vložila pritožbo „oziroma odgovor na pošto“, drugo tožena stranka pa pritožbo z dne 5. 5. 2016, obe sta vlogi vložili v enem izvodu. Sodišče prve stopnje je vloge toženih strank štelo za odgovor na tožbo in s sklepom z dne 9. 5. 2016 obe toženi stranki pozvalo k vložitvi še dveh izvodov odgovora na tožbo. Toženi stranki tega nista storili, temveč sta dne 6. 6. 2016 vložili ugovora zoper zgoraj naveden sklep. Sodišče prve stopnje je ugovora (pravilno: pritožbi) zavrglo, ker zoper sklep sodišča prve stopnje opr. št. Pd 21/2016 z dne 9. 5. 2016, toženi stranki nista imeli pravice do pritožbe. Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 9. 5. 2016 v pravnem pouku zapisalo, da zoper sklep pritožba ni dovoljena.

7. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pritožbi prvo in drugo tožene stranke z dne 6. 6. 2016 pravilno zavrglo, na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP, ki med drugim določa, da nedovoljeno pritožbo zavrže predsednik senata sodišča prve stopnje, s sklepom brez naroka.

8. Pritožbeno sodišče je pritožbi prvo in drugo tožene stranke kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).