Jedro

Tožnik je že sam vložil tožbo za razvezo zakonske zveze, ki pa jo mora v skladu s sklepom sodišča popraviti oziroma dopolniti. Zato je mogoča presoja, da ne gre za tako enostavni civilni postopek, ki bi ga tožnik zmogel sam, brez strokovne pomoči. Posledično zadeva ni očitno nerazumna in ima prosilec glede na razloge razveze zakonske zveze (nevzdržnost) v zadevi verjetne izglede za uspeh, prav tako pa je zadeva tudi pomembna za njegov osebni in socialno - ekonomski položaj.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, Bpp 370/2014 z dne 4. 3. 2014, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč A.A. (tožnika v tem sporu), kot neutemeljena zavrne. Iz obrazložitve izhaja, da tožnik v postopku razveze zakonske zveze ne izpolnjuje objektivnega pogoja, ki ga določa 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Navaja določbe 65. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in 78. člen tega zakona, ki določa varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih otrok. To v spornem primeru ni relevantno, ker zakonca nista imela skupnih otrok. Razlaga kako se tožba za razvezo zakonske zveze vloži, da je enostavna, kaj mora vsebovati in ker ni skupnih otrok, je mogoča razveza že zgolj iz razloga nevzdržnosti zakonske zveze.

2. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilno uporabo materialnega prava ter bistveno kršitev določb postopka. Ne gre za enostavno zadevo, temveč za spor z mednarodnim elementom, tožnikova soproga je tuja državljanka R Srbije in ima tam prebivališče tudi prijavljeno. V R Sloveniji ne prebiva že več kot leto dni in pol, ne razume in ne govori slovensko. V postopku razveze je treba narediti tudi prevod tožbe in prilog v srbski jezik, lahko pride do težav pri vročanju tožbe. Vse je povezano z dodatnimi stroški, ki jih tožnik glede na svoj socialni položaj ne zmore. Že sam je vložil tožbo, dobil pa je sklep sodišča št. IV P 166/2014 z dne 25. 3. 2014, s katerim je bil pozvan, da založi predujem v višini 50 EUR za prevode listin v srbski jezik. S tem izpolnjuje objektivni kriterij za dodelitev, prav tako finančni pogoj, ker je prejemnik socialne pomoči in ne sme biti podvržen slabšemu položaju kot ostali prosilci. Predlaga, da se tožbi ugodi in se izpodbijana odločba kot nezakonita odpravi in da se mu odobri brezplačna pravno pomoč v postopku razveze zakonske zveze. Predlaga tudi povrnitev vseh specificiranih stroškov postopka. Prosi za taksno oprostitev, ker je slabega premoženjskega stanja in prejema denarno socialno pomoč.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. Po presoji sodišča je utemeljen tožbeni ugovori, da tožnik v postopku razveze zakonske zveze, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju, pod št. IV P 166/2014, izpolnjuje objektivni (vsebinski) pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, po določbah 24. člena ZBPP. Ta določa, da se kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno - ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

6. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je tožnik že sam v razveznem postopku št. IV P 166/2014 vložil tožbo zaradi razveze zakonske zveze, in da je tožena stranka državljanka Republike Srbije, ki že dalj časa živi v R Srbiji. Iz sklepa za dopolnitev tožbe Okrožnega sodišča v Celju z dne 26. 2. 2014, s katerim je bilo tožniku naloženo, da vloženo tožbo z dne 24. 2. 2014 popravi oziroma dopolni v skladu z zakonskimi določbami, ki jih v nadaljevanju navaja, je v točki 7 obrazložitve tudi izrecno navedeno, da sodišče za sestavo tožbe, ki bo sposobna za obravnavanje predlaga tožeči stranki, da si poišče pomoč pri odvetniku, ali se obrne na Službo brezplačne pravne pomoči Okrožnega sodišča v Celju.

7. Med strankami je nesporno dejansko stanje, da gre za že vloženo tožbo s strani tožnika, ki je prava neuka oseba in je ni pravilno sestavil, in je že v samem sklepu navedenega sodišča napotek, da si naj tožnik poišče strokovno pomoč za sestavo tožbe. Ob upoštevanju še nadaljnjega dejstva, da iz dopisa Okrožnega sodišča v Celju, št. IV P 166/2014 z dne 25. 3. 2014 izhaja, da bo sodišče v nadaljevanju postopka tožbo skupaj s prilogami vročalo v odgovor toženi stranki, ki ima prebivališče v Srbiji, in mora plačati predujem za stroške prevoda listin v srbski jezik v znesku 50 EUR, je mogoča presoja, da ne gre za tako enostavni civilni postopek, ki bi ga tožnik zmogel sam, brez strokovne pomoči. Iz navedenih okoliščin torej izhaja, da zadeva ni očitno nerazumna in da ima prosilec glede na razloge razveze zakonske zveze (nevzdržnost) v zadevi verjetne izglede za uspeh, prav tako pa je zadeva tudi pomembna za prosilčev osebni in socialno - ekonomski položaj. V ponovnem postopku bo tožena stranka, ob upoštevanju izpolnitve objektivnega pogoja, morala presoditi še, ali tožnik izpolnjuje tudi nadaljnji subjektivni, to je finančno socialni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 8. Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker so bili zmotno presojeni dokazi, in ker je bil iz ugotovljenih dejstev narejen napačen sklep glede dejanskega stanja, ter zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

9. Tožnik je ob vložitvi tožbe zahteval povrnitev stroškov postopka. Sodišče o zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožeči stranki v upravnem sporu (Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnika v upravnem sporu zastopal odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožniku priznalo stroške v višini 285 EUR, povečane za 22% DDV.

10. Sodišče ni odločalo o predlogu, da se tožnika oprosti plačila sodne takse, glede na to, da se v postopkih brezplačne pravne pomoči po določbi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah, v teh postopkih sodna taksa ne plača.