Jedro

Po določbi 177. člena ZIZ stavba, v kateri živi kmet, pa ni gospodarsko poslopje, ni več izvzeta iz izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o zavarovanju z dne 6.12.1999 razveljavilo v 1. točki in predlog zavrnilo. Upniku je naložilo stroške dolžnika.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Upnik se sicer strinja s stališčem sodišča, da je dolžnikov ugovor utemeljen v delu, ki se nanaša na zavarovanje dolga na kmetijskih zemljiščih in na gospodarskih poslopjih, saj je dolžnik nezmožen za delo na kmetiji in ima nepokretno ženo. Vendar niso vse nepremičnine nujno potrebne za preživljanje. Sodišče sicer ugotavlja, da so dolžnikove nepremičnine po vrsti rabe brez izjeme kmetijska zemljišča, razen stavb, ki so namenjene prebivanju dolžnika. Pri tem ni upoštevalo določbe 177. člena ZIZ, po kateri hiša, v kateri stanuje in dvorišče, ni več izvzeto iz izvršbe, kot je bilo po določbah ZIP. Zato bi sodišče moralo ugovor dolžnika zavrniti v delu, ki se nanaša na zavarovanja dolga na parc. št. ... k.o., ki je vpisana v vl. št. ... k.o. Š... in predstavlja stavbo in dvorišče, katerih lastnik je dolžnik do 84/100. Nasprotuje tudi izreku o stroških.

Na vročeno pritožbo dolžnik ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Upnik ima prav v delu, ko ugotavlja, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje in s tem zmotno uporabilo 177. člen ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju). Nepremičnine, izvzete iz izvršbe, so po tem členu namreč kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. V izpodbijanem sklepu pa je zapisano, da je dolžnik lastnik hiše, v kateri živi skupaj z invalidno ženo, s tem da je hiša v izmeri 20 m2 in brez sanitarij. To je narekovalo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, da ugotovi dejansko stanje in nato o zadevi ponovno odloči (355. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 365. členom ZPP).

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje pozove upnika naj modificira predlog tako, da bo mogoče ugotoviti, katere nepremičnine so predmet tega postopka. Iz predloga (list. št. 1 in naslednje) ni moč ugotoviti, na katere posamične nepremičnine upnik meri. Zahteval je le vknjižbo pri vložnih številkah, ki ne vsebujejo navedb posameznih parcel in opisa v naravi. Tako bo v nadaljevanju postopka treba ugotoviti, katere nepremičnine so izvzete iz izvršbe po 177. členu ZIP oziroma odgovoriti na vprašanje, ali dolžnik živi v samostojni stavbi, katera ni izvzeta iz izvršbe, ali pa gre za del gospodarskega poslopja. V izpodbijanem sklepu se namreč navaja podatek, da gre za stavbo brez sanitarij v površini 20 m2. V pritožbi pa predlagatelj navaja drugačne, bistveno večje izmere stavbe in dvorišča (v arih?).

V nadaljevanju postopka bo tudi treba pozvati upnika, da pojasni, na kaj se ne nanašajo odločbe o odpisu dolgov (odločbe v spisu, ki se nahajajo pred izpodbijanim sklepom - brez oznake list. številk ali prilog!). Če gre za odpise davčnih dolgov, bo treba ugotoviti, ali s tem in v kakšni meri upnik skrčuje predlog za izvršbo oziroma kaj je še dolg po predloženih dolgovnih seznamih.

Izrek o stroških pritožbe temelji na določbi 166. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.