Jedro

Zmotno je stališče, da je izguba državljanstva že sama po sebi škoda, ki naj bi bila upoštevna kot razlog za izdajo začasne odredbe na podlagi 32. člena ZUS-1, ter da naj bi bila ta škoda povsem nepopravljiva. Okoliščine, ki utemeljujejo težko popravljivo škodo kot podlago za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1, je namreč treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej glede na ugotovljeno dejansko stanje. Izguba državljanstva pa sama po sebi vsekakor ne predstavlja škode, ki je ne bi bilo treba ustrezno utemeljevati in izkazovati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo zoper odločbo, s katero je Ministrstvo za notranje zadeve po nadzorstveni pravici razveljavilo njegov vpis državljanstva na podlagi priglasitve v Matični register kot vpis Rojstvo – naknadni vpis (MR16) 11. (1. točka izreka) in odločilo, da posebni stroški postopka niso nastali (2. točka izreka). Hkrati s tožbo je vložil tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagal, naj sodišče do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu odloži izvršitev izpodbijane odločbe.

2. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe z izpodbijanim sklepom zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da tožnik težko popravljive škode, ki je temeljni vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe, ni izkazal, saj okoliščine, s katerimi utemeljuje težko popravljivo škodo, niso povezane izključno s pridobitvijo državljanstva. Do vsega, kar navaja tožnik, imajo pravico tudi druge osebe ob izpolnjevanju določenih pogojev, zato ni mogoče slediti njegovim navedbam, da bi v primeru izvršitve izpodbijane odločbe utrpel škodo, kot jo navaja. Po mnenju sodišča tudi pridobitev nove potne listine ne predstavlja težko popravljive škode, slediti pa ni mogoče niti navedbam, da bi mu nastala škoda zato, ker bi težje spremljal predmetni spor, saj ima pooblaščenca.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V njej navaja, da je zaključek sodišča prve stopnje, da težko popravljiva škoda ni izkazana, povsem napačen. Sodišču prve stopnje očita, da je spregledalo najprej navedeno in najpomembnejšo škodo, ki jo bo utrpel, in sicer izgubo državljanstva kot samostojno varovano dobrino. Opredelilo se je zgolj do nekaterih nadaljnjih posledic take škode, ki so bile navedene zgolj v prikaz in obenem tudi pomembnosti te samostojne temeljne dobrine – statusa državljana Republike Slovenije. Navaja, da je do prenehanja državljanstva prišlo brez ustrezno opravljene obravnave in brez ustrezne možnosti njegovega sodelovanja, zato je povsem upravičeno in utemeljeno predlagal izdajo začasne odredbe, saj izguba statusa državljanstva že samostojno predstavlja izjemno hudo škodo, ki jo je mogoče primerjati z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva po osamosvojitvi Republike Slovenije. Ker sodišče prve stopnje te škode ni ustrezno obravnavalo in je ni ovrednotilo, odločitev v izpodbijani odločbi ne more biti pravilna. Vrhovnemu sodišču zato predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, oziroma podredno, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

**K I. točki izreka:**

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Temeljni vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe je verjetnost nastanka oziroma obstoj težko popravljive škode. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je težko popravljiva škoda pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča gre za takšno škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti, začasno pa jo je mogoče odvrniti le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta oziroma s predlagano ureditvijo stanja. Obstajati mora biti torej neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki se jih želi preprečiti. Namen začasne odredbe je namreč zagotoviti učinkovitost sodnega varstva. Pogoj težko popravljive škode iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1, ki mora biti izpolnjen tudi pri izdaji ureditvene začasne odredbe iz tretjega odstavka istega člena, pomeni zahtevo, da stranka izkaže, da brez izdane začasne odredbe v konkretni zadevi kljub njenemu uspehu, ne bo dosežen namen upravnega spora.1

7. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča pritožnik ni uspel izkazati nastanka težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Zmotno je namreč njegovo stališče, da je izguba državljanstva že sama po sebi škoda, ki naj bi bila upoštevna kot razlog za izdajo začasne odredbe na podlagi 32. člena ZUS-1 ter da naj bi bila ta škoda povsem nepopravljiva. Okoliščine, ki utemeljujejo težko popravljivo škodo kot podlago za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1, je namreč treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej glede na ugotovljeno dejansko stanje. Izguba državljanstva pa sama po sebi vsekakor ne predstavlja škode, ki je ne bi bilo treba ustrezno utemeljevati in izkazovati. V nasprotju s pritožbenimi navedbami neizdaja začasne odredbe še ne pomeni izgube državljanstva z vsemi njenimi posledicami, temveč gre izključno za pritožnikov status v času trajanja upravnega spora. Da pa bi zatrjevane posledice nastale zaradi takega ali drugačnega pritožnikovega statusa v tem obdobju, pa pritožnik ne izkazuje. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je to zatrjevano škodo presojalo skupaj z ostalimi zatrjevanimi posledicami, ki naj bi pritožniku nastale zaradi (začasne) izgube državljanstva, pri čemer je pravilno ugotovilo, da pritožnik tudi s temi okoliščinami težko popravljive škode ni izkazal. 8. Pritožnik namreč zgolj pavšalno navaja, da bo z izvršitvijo izpodbijane odločbe prišlo do „izničitve“ njegovih prizadevanj, da zaživi kot slovenski državljan, da si je v Sloveniji našel nastanitev v najetem stanovanju, da je v končnih fazah dogovorov glede zaposlitve v Sloveniji ter da je začel z učenjem slovenskega jezika. Take splošne navedbe, ki tudi sicer, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, niso vezane izključno na državljanstvo, saj je pod določenimi pogoji vse navedeno dostopno tudi tujcem, pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne zadoščajo za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu. Kot že navedeno, mora biti težko popravljiva škoda kot razlog za izdajo začasne odredbe konkretizirana na določene realno izkazane posledice, izvirajoče iz spornega pravnega razmerja, ali povedano drugače, obstajati mora torej neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem (izpodbijanim aktom) in iz njega izvirajočimi konkretnimi posledicami, ki se jih z izdajo začasne odredbe (z zadržanjem izvršitve izpodbijanega akta) želi preprečiti.

9. Prav tako je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno presodilo tudi, da pritožnik težko popravljive škode, ki bi utemeljevala izdajo začasne odredbe, ni izkazal z navedbami, da bo zaradi izvršitve izpodbijane odločbe težje spremljal ta upravni spor ter da bo moral pridobiti novo potno listino. Pritožnik ne trdi, da v Republiki Sloveniji ne bi mogel ostati na kakšni drugi podlagi oziroma, da bo sedaj prisiljen Republiko Slovenijo zapustiti ter da mu bo spremljanje tega upravnega spora onemogočeno kljub temu, da ga zastopa pooblaščenec.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožnik, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

**K II. točki izreka:**

11. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1 Prim. sklepi Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 84/2018, I Up 22/2020 in I Up 72/2020.