Jedro

Obnovitveni razlog iz 2. točke 39. člena ZSZD je mogoče dokazati le s pravnomočno sodno odločbo, razlog iz 3. točke pa mora predlagatelj obnove dokazati. Tožnik kot revident tega ni storil, je bil njegov predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrnjen.

Če je revizijo vložila prava nevešča oseba neposredno na Vrhovno sodišče in je prispela na pristojno sodišče po izteku tridesetdnevnega roka za vložitev revizije, jo je zaradi nevednosti vložnika na podlagi sedmega odstavka 113. člena ZPP šteti za pravočasno.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnika za obnovo postopka, ker je ugotovilo, da nista podana razloga za obnovo iz 2. in 3. točke 39. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 24/74 v zvezi s prvim odstavkom 24. člena zakona o sodiščih združenega dela, Uradni list SFRJ, št. 38/84, ZSZD), ki ju je mogoče dokazati le s pravnomočno sodno odločbo. Tožnik v zvezi z zatrjevanima obnovitvenima razlogoma ni predložil pravnomočne sodne odločbe.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da zatrjevanih obnovitvenih razlogov ni dokazal. V reviziji, ki jo je tožnik vložil neposredno na Vrhovno sodišče, je v zvezi z obnovo postopka navajal, da sodišče druge stopnje ni upoštevalo njegovih navedb v zvezi z obnovo postopka. Pri obnovi postopka je sodišče uporabilo ponarejene in na njegovo škodo prilagojene navedbe, ki jih on ni podal. Sodišče bi moralo dovoliti obnovo postopka po 39. členu ZSZD.

Revizija je bila vročena Državnemu (Javnemu) tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91, ZPP).

V odgovoru na revizijo je tožena stranka navajala, da je bila revizija vložena prepozno. Tožnik je drugostopno odločbo prejel dne 19. avgusta 1994, oddelek prvostopnega sodišča v Kranju pa je revizijo prejelo dne 27. septembra 1994, torej prepozno.

Tožnik je vložil eno revizijo, s katero je izpodbijal dve pravnomočni odločbi. V prvi je bilo odločeno o prenehanju delovnega razmerja in je bila obravnavana pod opr. št. VIII Ips 56/94 tega sodišča, druga, kjer je predmet obnova postopka, pa je obravnavana v tej zadevi (VIII Ips 191/95).

Revizija ni utemeljena.

Tožnik je vložil revizijo neposredno na Vrhovno sodišče s priporočeno poštno pošiljko dne 24.8.1994, kar ni v skladu z določbo 388. člena ZPP. Oddelek sodišča prve stopnje v Kranju je revizijo res prejel po izteku tridesetdnevnega roka za vložitev revizije (prvi odstavek 382. člena ZPP). Vendar pa revizije glede na določbo sedmega odstavka 113. člena ZPP ni mogoče šteti za prepozno. To določilo pravi, da se šteje, da je bila vloga vložena pravočasno, če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe pristojnemu sodišču po izteku roka, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika. Tožnik ni prava vešča oseba, zato je vložitev revizije na nepristojno sodišče pripisati njegovi nepoučenosti, torej nevednosti. Ta pa je razlog, da je po navedeni določbi ZPP njegovo revizijo šteti za pravočasno.

Predmet tega revizijskega postopka je lahko le presoja, ali so bili dani pogoji za obnovo postopka.

V času, ko je tožnik vložil predlog za obnovo postopka, to je dne 13. avgusta 1993, je veljal ZSZD, ki je obnovo postopka urejal v 39. do 45. členu. Obnovitveni razlogi so bili določeni v 39. členu, med njimi sta tudi kriva izpovedba priče ali izvedenca, na katero se opira odločba (2. točka) in ponarejena listina ali listina, v kateri je potrjena neresnična vsebina, če se na ti listini opira sodna odločba (3. točka navedenega člena). Ta razloga je tožnik smiselno uveljavljal v predlogu za obnovo postopka. Nižji sodišči sta v odločbah ugotovili, da razlog po 2. točki ni bil dokazan s pravnomočno sodno odločbo, ker je obstoj tega obnovitvenega razloga možno dokazati le na tak način. Tožnik pa tudi ni dokazal obstoja obnovitvenega razloga po 3. točki navedenega člena. Obnovitveni razlogi torej niso podani oziroma jih tožnik ni dokazal. Zato je bil tožnikov predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrnjen.

Ker torej niso bili dani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in tudi ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), jo je bilo treba na podlagi 393. člena ZPP zavrniti kot neutemeljeno.

Sodišče je določbe ZPP in ZSZD uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94).