Jedro

Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, ki jo je dovoljeno vložiti samo zaradi določenih izpodbojnih razlogov v 1. do 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP ter zgolj po določenih osebah v tretjem odstavku tega člena. Prejemnika premoženjske koristi ni med njimi, kajti osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP so le obsojenčev zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodniki v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A.

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom IV Ks 36662/2016 z dne 18. 7. 2025 zavrglo zahtevo za obnovo kazenskega postopka pooblaščenca prejemnika premoženjske koristi A. A. ter mu naložilo plačilo sodne takse v višini 30,00 EUR. Pooblaščenec se je zoper sklep pritožil, vendar je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom II Kp 36662/2016 z dne 20. 11. 2025 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, prejemniku premoženjske koristi pa naložilo plačilo sodne takse v višini 30,00 EUR.

2.Pooblaščenec je zoper pravnomočni sklep vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 420. člena ZKP in druge kršitve določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka tega člena, ki so vplivale na zakonitost sklepa. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli zahtevano obnovo kazenskega postopka v navedeni zadevi ali da ga razveljavi in navedeno zahtevo za obnovo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

B.

Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, ki jo je dovoljeno vložiti samo zaradi določenih izpodbojnih razlogov v 1. do 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP ter zgolj po določenih osebah v tretjem odstavku tega člena. Prejemnika premoženjske koristi ni med njimi, kajti osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP so le obsojenčev zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodniki v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik. S tem je krog upravičencev za vložitev zahteve sklenjen na način, da ga ni mogoče širiti na druge, neposredno nedoločene osebe, kot je denimo prejemnik premoženjske koristi, ki lahko v takšnem primeru po pravilni napotitvi sodišča druge stopnje na ustaljeno sodno prakso, poda pobudo vrhovnemu državnemu tožilcu, da vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Gre za edino pravno dopustno možnost, ki prejemniku posredno odpira pot do Vrhovnega sodišča, ki mu je sicer zaprta.

C.

Glede na obrazloženo, Vrhovno sodišče nedovoljene zahteve za varstvo zakonitosti ni pošiljalo nasprotni stranki, temveč jo je po drugem odstavku 423. člena ZKP zavrglo.

Odločitev je bila sprejeta soglasno.

Zveza: