Jedro

Vrednosti zapuščine ni med obveznimi sestavinami sklepa o dedovanju. Ocena te vrednosti je namenjena ugotavljanju višine taksne obveznosti dedičev, zato je s pritožbo zoper sklep o dedovanju ni mogoče izpodbijati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem M.Š. sodi nepremičnina parc. št. 1506/17 k.o. X. (vl. št. ...) ter denarna sredstva na srebrnem in varčevalnem računu, odprtih pri N. d.d., vse v napovedani vrednosti 1.500,00 EUR. Ugotovilo je, da je zapustnik umrl brez oporoke. Kot zakonite dediče je razglasilo zapustnikova brata R. in J. Š., sestro L. Š. R. (vsakega do 1/6 celotne zapuščine) ter zapustnikove nečake J. Š., F. Š., M. K., S. V. (vsakega do 1/12 celotne zapuščine) in M.B. (do 1/6 celotne zapuščine). Zemljiški knjigi tamkajšnjega sodišča je odredilo, da po pravnomočnosti sklepa opravi vknjižbo lastninske pravice na dediče. 2. Zoper omenjeni sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil dedič R. Š.. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in o zadevi ponovno odloči. Navaja, da je sodnik dejansko vrednost pokojnikovega premoženja samovoljno, brez kakšne strokovne cenitve, znižal za polovico. V zapuščino ni vključen denar, ki ga je zapustnik imel v svojem bivališču, niti premičnine, kot so pohištvo, pralni stroj, televizor in podobno. Vse to je M.R. samovoljno odnesel iz pokojnikovega stanovanja. V sklepu tudi ni izkazano, da je pokojnik R. podaril del zemljišča s stanovanjsko hišo, niti ni priložena tozadevna dokumentacija.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Vsebina sklepa o dedovanju je predpisana v 214. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Vrednosti zapuščine ni med obveznimi sestavinami sklepa. Ocena te vrednosti je namenjena ugotavljanju višine taksne obveznosti dedičev, zato je s pritožbo zoper sklep o dedovanju ni mogoče izpodbijati.(1)

5. Dejstvo je, da zapustnik v času smrti ni bil lastnik parcele št. 440 k.o. P.. Ta je bila z darilno pogodbo z dne 18.6.2010 podarjena M. R. (zemljiškoknjižni izpisek v spisu na list. št. 24 do 26). ZD v 2. členu določa, da so predmet dedovanja stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom. To a contrario pomeni, da zapuščinsko sodišče ne more odločati o dedovanju tistih pravic, ki posamezniku ne pripadajo oziroma, ki so sporne. Lastnik nepremičnine s parc. št. 440 k.o. X. je bil v času odločanja M. R.. Lastninska pravica na tej nepremičnini tako ni bila pravica zapustnika. M. R. ni bil stranka zapuščinskega postopka, zato instituta napotitve na pravdo v obravnavanem primeru ni bilo mogoče uporabiti. Slednji pride v poštev le, kadar so med strankami v zapuščinskem postopku sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica (1. odstavek 210. člena ZD), ali ko je med dediči spor o dejstvih ali o uporabi prava o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino ali o tem, ali naj se iz zapuščine izloči del, ki ustreza prispevku zapustnikovih potomcev k povečanju zapuščine (212. člen ZD). Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je postopek zaključilo, ne da bi odločalo o sporni nepremičnini (vse navedeno smiselno velja tudi za premičnine, ki naj bi bile odnesene iz zapustnikovega stanovanja).

6. Vsak dedič lahko, po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, proti tretjim osebam uveljavlja lastninskopravne zahtevke na povečanje zapuščine. Svojo lastninsko pravico lahko uveljavi na kateremkoli veljavnem pravnem temelju, razen na dednopravnem. Pravica do razveljavitve darilne pogodbe in izročitve odnesenih premičnin, ki jo je v trenutku smrti pravno formalno imel zapustnik proti M. R., je lastninskopravne narave. Po njegovi smrti so v to pravico vstopili njegovi dediči. V kolikor torej pritožnik meni, da M.R. iz kakršnegakoli razloga ni postal lastnik sporne nepremičnine, bo moral to dokazati v posebni pravdi. Prav tako bo moral v posebni pravdi dokazati, da si je M.R. neupravičeno prisvojil zapustnikove premičnine.(2)

7. Pritožbeno sodišče po navedenem ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

(1) Tako tudi VSL v sklepu I Cp 1046/2009

(2) VSC sklep Cp 269/2008, VSL sodba I Cp 4237/2007, Sklep II Ips 119/2004