Jedro

Sodišče prve stopnje je kot redno rabo gospodujoče nepremičnine pravilno upoštevalo tudi bodoče stanje nepremičnine in predlagateljevo nameravano gradnjo hiše ter potrebo po dostopu do nepremičnine z gradbenimi vozili. Redna raba zazidljivega stavbnega zemljišča je skladno z 88. členom SPZ in sodno prakso tudi v tem, da se na takšnem zemljišču zgradi hiša in se do zemljišča dostopa z vozili.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za potrebe parc. št. 1918/1, k. o. ..., ki je v lasti predlagatelja A. A., v korist vsakokratnega lastnika te parcele dovolilo nujno pot v skupni dolžini 27,32 m po zahodnem robu in 27,68 m po vzhodnem robu, s površino 82 m2, po delu parcel št. 1911/2 in 1918/5, ki sta v lasti udeleženke Mestne občine, in po delu parcele št. 1926, k. o. ..., ki je v lasti prvega nasprotnega udeleženca B. B., do parcele št. 1918/1, k. o. ... (1. točka izreka). Določilo je potek nujne poti, položaj posameznih točk in razdalje med njimi, ki so razvidni iz skice sodnega izvedenca mag. C. C. z dne 12. 6. 2019 in je sestavni del sklepa (2. točka izreka). Uporabo nujne poti je dovolilo za hojo in vožnje z osebnimi vozili, kombiji, intervencijskimi vozili, dostavnimi in komunalnimi vozili, za čas gradnje objektov na parc. št. 1918/1, k. o. ... pa tudi s tovornjaki in gradbenimi stroji z osnim pritiskom do 100 kN (3. točka izreka). Predlagatelju A. A. je naložilo, da mora prvemu nasprotnemu udeležencu B. B. plačati denarno nadomestilo v višini 1.501,50 EUR, drugi nasprotni udeleženki Mestni občini pa 2.229,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (4. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo prvi nasprotni udeleženec in udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP).1 Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za določitev nujne poti zavrne, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Obe trasi nujne poti sta povsem primerljivi tako po dolžini kot tudi po površini. Pot po varianti 7 je celo nekoliko krajša in ima manjšo površino. Nujno pot je mogoče določiti z manjšo obremenitvijo za služečo nepremičnino preko druge nepremičnine. Sodišče prve stopnje je tehtalo možnost poteka nujne poti po varianti 7, vendar v postopek ni pritegnilo lastnikov zemljišč, niti ni pridobilo njihovih stališč oz. morebitnih soglasij za potek nujne poti. Ker v postopku niso sodelovali vsi udeleženci, je ostalo dejansko stanje o primernosti nujne poti po varianti 7 v celoti neugotovljeno. Izgradnja hiše ni redna, ampak izredna raba nepremičnine. Omejena je samo na določen čas gradnje. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo splošno znanih dejstev, da se lahko tovor pripelje do konca javne ceste ter nato naprej do gradbene parcele. Za vsa vozila, ki se štejejo za redno rabo nepremičnine, je trasa poti po varianti 7 že v uporabi, kar je bilo vidno tudi na ogledu. Za nazorni prikaz k pritožbi prilagata štiri fotografije. Z določitvijo nujne poti po varianti 1 se vzpostavlja povsem nova in škodljiva povezava. Dovoz komunalnih vozil sodišče prve stopnje napačno upošteva kot razlog za redno rabo nepremičnine, saj je splošno znano, da komunalna vozila po zasebnih dovoznih poteh ne vozijo. Nujna pot se določi zgolj za redno rabo nepremičnine, ne pa za izredne dogodke. Ni dokazov, da je potok pod mostičkom poplavljal. Iz dokumentacije Mestne občine (MO) in ARSO nesporno izhaja, da območje, na katerem ležijo parcele, po katerih bi potekala nujna pot po varianti 7, ne spada v poplavno območje. Glede na ugotovitve sodnega izvedenca betonski mostiček, preko katerega bi morala biti določena nujna pot, ne terja nobenega posega ali utrditve, saj je omogočen prevoz za kamione skupne teže s tovorom vsaj 300 kN, kar je teža 30 ton. Zemljišča, po katerih bi potekala nujna pot po varianti 7, spadajo v zeleni obvodni pas, v katerem je gradnja dostopnih poti dopustna. Isto dovoljuje tudi občinski odlok MO. Sodišče prve stopnje šteje pridobitev vodnega soglasja kot pravno oviro za določitev nujne poti, soglasja za tehnično izvedbo nasutja parcele 1918/3, k. o. ... pa ne, čeprav gre za pridobivanje soglasij v povsem ločenem upravnem postopku. Premoščanje velikih višinskih razlik je eden glavnih problemov pri določitvi nujne poti po varianti 1. Sodišče napačno povzema ugotovitve sodnega izvedenca, da bi bil most prevozen za kamione do 5 ton kolesnega pritiska, če bi se izvedla sanacija. Takšno prevoznost betonski mostiček omogoča brez sanacije in utrditve. Dovoljenje s strani ARSO ni bilo izdano izključno iz razloga, ker ni bila priložena ustrezna projektna dokumentacija. Sanacija mostička ni potrebna, zato tudi ni potrebe po pridobivanju vodnega soglasja. Z določitvijo poti po varianti 7 se na javno dobro ne bi posegalo, za določitev nujne poti po zasebnih zemljiščih pa ni ovire. Stavbna pravica po SPZ nastane na podlagi zakona, če lastnik objekta in zemljišča ni ista oseba. Nasprotni udeleženec je predlagal, da v postopek vstopi tudi RS glede dopustnosti in možnosti določitve nujne poti po varianti 7. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in upoštevalo ničesar od navedenega, zato je dejansko stanje nepopolno/nepravilno ugotovljeno, posledično pa je zmotno uporabljeno tudi materialno pravo. Za sodišče je ključnega pomena pridobitev vodnega soglasja. Res obstaja možnost, da ARSO dovoljenja ne izda, vendar je stvar sodišča, da pretehta realne možnosti. Tudi v primeru, da bi bila sanacija mostička potrebna, izdaja soglasja ni vprašljiva, ker je v OPPN na zadevnih parcelah izrecno dovoljena gradnja dovozne poti. Ni res, da si je nasprotni udeleženec skoraj dve leti neuspešno prizadeval za pridobitev soglasja. Odgovor je pridobil v nekaj tednih, soglasje in dovoljenje pa se lahko pridobita šele po vloženi projektni dokumentaciji. Določitev nujne poti je neodvisna od nameravane predlagateljeve gradnje. Betonski mostiček je javno dobro in ga lahko vsakdo uporablja, zato ni potrebno nobeno dodatno dovoljenje. Ustanovitev stavbne pravice pa bi bila potrebna le v primeru gradnje ali obnove obstoječega mostu. Iz priložene skice MO je razvidno, da je parcela 1911/2 v naravi predstavljala pot, ki je potekala ravno po trasi obstoječega mostu. To je dokaz več, da se je trasa po varianti 7 v praksi uporabljala in se tudi sedaj uporablja kot pot. Sorazmernost ni podana, saj se z določitvijo nujne poti znatno ovira uporaba nepremičnine nasprotnega udeleženca, še posebej pa udeleženca. Napačna je ugotovitev sodišča, da vožnja s kamioni z osnim pritiskom 100 kN ne bo imela vpliva na udeleženčevo hišo. Vpliv je tehnične narave, odrazil pa se bo z razpokami v hiši. 3. Predlagatelj v odgovoru pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom sodišča prve stopnje ter predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj je vložil predlog za določitev nujne poti v korist parcele št. 1918/1, k. o. ..., ki v naravi predstavlja travnik v izmeri 642 m2 in je opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče brez urejenega dostopa. Kot edini možni dostop je navedel traso po obstoječi poti, ki poteka po parc. št. 1911, nato pa po parc. št. 1926 ter preko parc. št. 1918/3, vse k. o. ... Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je najprimernejša trasa nujne poti po varianti 1, kot jo je opredelil sodni izvedenec gradbene stroke, ter na skici označil sodni izvedenec geodetske stroke. Nasprotna udeleženca in udeleženec so takšnemu predlogu nasprotovali. Prvi nasprotni udeleženec in udeleženec sta se zavzemala za določitev nujne poti po trasi, ki je v izvedenskem mnenju opredeljena kot varianta 7. 6. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je po primerjavi obravnavanih variant najprimernejša nujna pot po varianti 1. Obe varianti (1 in 7) sta primerljivi po dolžini. Po površini pa je, nasprotno kot to navajata udeleženca v pritožbi, površina poti po varianti 7 nekoliko večja, saj bi znašala 101,55 m2, medtem ko površina nujne poti po varianti 1 znaša 82 m2.2

7. Kot odločilen razlog za primernejšo pot po varianti 1 je sodišče prve stopnje utemeljeno izpostavilo, da ta trasa ne bo v bistvenem vplivala na služeča zemljišča. Vpliv na nepremičnino nasprotnega udeleženca bo minimalen, saj obsega nujna pot zgolj 3,4 % celotne parcele. Trasa poti ne bo bistveno zmanjšala vrednosti ali uporabnosti služečih nepremičnin, ki v naravi predstavljajo travnike. Nujna pot pa tudi ne bo negativno vplivala na stanovanjsko hišo ob poti. Po isti trasi je deloma že prej potekala javna pot. Služeče nepremičnine v naravi niso urejene kot otroška igrišča, parkirišča in ne predstavljajo nobenih vrtov ali sadovnjakov. Nasprotno pa je bilo ugotovljeno, da bi trasa nujne poti po varianti 7 posegala v posebej varovano dobrino – zeleni obvodni pas. Potrebna bi bila rekonstrukcija in sanacija betonskega mostička, ki v naravi prestavlja javno dobro, posledično pa bi bilo treba ustanoviti stavbno pravico in pridobiti vodno soglasje. Za določitev nujne poti po varianti 7 se sodišče prve stopnje takó ni odločilo zgolj iz razloga, ker naj bi obstajala pravna ovira pridobitve vodnega soglasja, ampak je kot ključno izpostavilo okoliščino, da bi takšna trasa poti potekala po posebej varovani dobrini, tj. zelenem obvodnem pasu, in zemljiščih, ki v naravi predstavljajo vrtove.

8. Zatrjevana procesna kršitev, ker v postopek niso bili vključeni lastniki zemljišč, po katerih bi potekala nujna pot po varianti 7, ni podana. Sodišče prve stopnje je prepričljivo ugotovilo, da je že na podlagi izvedenih dokazov trasa nujne poti po varianti 1 primernejša, zato nadaljnja presoja primernosti poti po varianti 7 z vključitvijo lastnikov zemljišč, kjer naj bi nujna pot potekala, ni bila potrebna.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo ugotovitve sodnega izvedenca gradbene stroke, da bi bila v primeru gradnje hiše na gospodujočem zemljišču potrebna sanacija in rekonstrukcija betonskega mostička na parc. št. 2520/1, k. o. ... Predhodno bi bilo treba pridobiti vodno soglasje, čemur pritožnika niti ne oporekata. Poudarjata le, da za redno rabo gospodujoče nepremičnine sanacija mostička ni potrebna. Sodni izvedenec gradbene stroke je pojasnil, da bi betonski mostiček le teoretično dovoljeval prevoz lažjega kamiona s kolesno obremenitvijo 50 kN. V primeru slabih temeljev bi lahko prišlo do posedanja in pokanja kanalizacijske cevi ali nosilne armirane betonske plošče. Za preprečitev nastanka razpok bi bila potrebna rekonstrukcija mostička. Na ogledu 14. 5. 2015 je izvedenec ponovno izpostavil, da bi bil obstoječi betonski most prevozen za kamione do 5 ton kolesnega pritiska le, če bi se izvedla sanacija mostička. Za potrebe gradnje hiše in prevoze z gradbeno mehanizacijo bi bila torej nujno potrebna sanacija in rekonstrukcija mostu.

10. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje kot redno rabo gospodujoče nepremičnine pravilno upoštevalo tudi bodoče stanje nepremičnine in predlagateljevo nameravano gradnjo hiše ter potrebo po dostopu do nepremičnine z gradbenimi vozili. Redna raba zazidljivega stavbnega zemljišča je skladno z 88. členom SPZ in sodno prakso tudi v tem, da se na takšnem zemljišču zgradi hiša in se do zemljišča dostopa z vozili.3 Gradnja hiše na stavbnem zemljišču ni izreden dogodek, zaradi katerega se nujna pot ne more določiti. Od lastnika zemljišča pa bi bilo neupravičeno pričakovati, da bi si potreben tovor za izgradnjo hiše pripeljal le do konca javne ceste ter nato v manjših enotah do svojega zemljišča, če bi mu to dopuščala konfiguracija terena. Ugotavljanje potrebe po dostopu komunalnih vozil preko zasebne poti za odločitev v konkretnem primeru ni bistvena. Sanacija betonskega mostička bi bila potrebna že zaradi gradnje hiše na gospodujočem zemljišču. 11. Iz 2. dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 10. 8. 2013 jasno izhaja, da bi bila lahko trasa nujne poti po varianti 7 ob močnem deževju ali hudih neurjih poplavljena nekajkrat letno. Izvedenec gradbene stroke je zato pri poti po varianti 7 predlagal nasutje terena v višini vsaj 50 cm. Čeprav območje parcel št. 1915, 1916, 1917, vse k. o. ... ni opredeljeno kot območje s poplavno nevarnostjo, je izvedenec pojasnil, da je razlog v majhnosti območja, sicer pa je bil spodnji rob parcel neposredno ob potoku že poplavljen. Tem ugotovitvam nasprotni udeleženec ni oporekal. Nasprotno, v pripravljalni vlogi z dne 11. 9. 2013 je takšnim zaključkom pritrjeval. Zeleni obvodni pas, potrebna rekonstrukcija mostička in pridobitev vodnega soglasja so tudi po presoji pritožbenega sodišča odločilni razlogi, zaradi katerih se izkaže trasa nujne poti po varianti 7 za manj primerno od variante 1. 12. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da vodno soglasje na predlog pooblaščenca nasprotnega udeleženca ni bilo izdano zaradi pomanjkljive projektne dokumentacije. Če bi bila ta popolna, bi bilo takšno dovoljenje lahko izdano. Vendar je izdajo vodnega soglasja utemeljeno upoštevalo kot negotovo bodoče dejstvo oz. pravno oviro pri določitvi nujne poti po varianti 7, po kateri bi pot do javne ceste potekala preko javnega dobra, medtem ko za določitev nujne poti po varianti 1 takšnega negotovega bodočega dejstva ni. Pot do javne ceste ne poteka preko javnega dobra, za nasutje na parc. št. 1918/5, k. o. ... pa je nasprotna udeleženka MO že podala soglasje/izjavo, da mu ne nasprotuje.

13. Bistvo določitve nujne poti je v tem, da se za potrebe redne uporabe nepremičnina poveže z javno cesto. Nujno je potrebno izkazati kontinuiteto poti od gospodujočega zemljišča do javne ceste. V primerih, ko nujna pot v naravi ne predstavlja celotne poti od gospodujoče nepremičnine do javnega potnega omrežja, kot v primeru variante 7, je potrebna hkratna presoja, ali bi bilo z določitvijo takšne poti gospodujoče zemljišče dejansko povezano z javno cesto, saj v nasprotnem primeru nujna pot ne bi dosegla svojega namena. Zato je bilo treba za presojo primernosti nujne poti po varianti 7 ugotavljati tudi dejanske in pravne možnosti, da bi takšna trasa predlagatelju zagotavljala potrebno povezavo z javnim cestnim omrežjem. Sodišče prve stopnje je prepričljivo ugotovilo, da za takšno povezavo obstajajo tako dejanske (rekonstrukcija mostička) kot pravne (pridobitev dovoljenja, ustanovitev stavbne pravice) ovire, ki jih je sicer mogoče premostiti. So pa dodatni razlog, ki govori v prid odločitvi, da je za določitev nujne poti primernejša varianta 1. Za rekonstrukcijo betonskega mostička bi bila potrebna pridobitev vodnega soglasja, poleg tega se nujna pot na javnem dobru ne more ustanoviti, zato bi bilo brezpredmetno nadaljnje ugotavljanje lastništva betonskega mostička ter morebitnega obstoja stavbne pravice na nepremičnini parc. št. 2520/1, k. o. ... Zato tudi ni bilo potrebno o postopku obvestiti Republike Slovenije. V zvezi z določitvijo nujne poti po varianti 1 je bila RS o postopku obveščena, vendar je v dopisu z dne 4. 3. 2019 odgovorila, da nima pravnega interesa za udeležbo, ker ni lastnica nepremičnin, po katerih naj bi potekala nujna pot. 14. Pritožnika v nasprotju s podatki spisa v pritožbi navajata, da naj bi ravno trasa nujne poti po varianti 7 potekala po poti, ki se je v praksi že v preteklosti in se še danes uporablja kot pot. Nujna pot po varianti 7 bi le v manjši meri potekala preko obstoječega betonskega mostička in parc. št. 1911/3, ki naj bi v preteklosti v naravi predstavljala javno pot. Po izračunu sodnega izvedenca gradbene stroke naj bi zajela le 7,35 m2 površine parc. št. 1911/3, medtem ko bi pretežni del poti potekal preko parc. št. 1914, 1915, 1916, 1917, k. o. ..., skupne površine 94,20 m2. Precejšni del nujne poti po varianti 1 pa bi potekal po parc. št. 1911/2, k. o. ... – 38 m2 od skupnih 82 m2 – ki se je v preteklosti prav tako že uporabljala kot javna pot. 15. Pri določitvi nujne poti po varianti 1 je izpolnjen tudi pogoj sorazmernosti. Pritožnika le posplošeno zatrjujeta, da se bodo v hiši udeleženca pojavile razpoke. Ni razloga, da ne bi sledili strokovnim in prepričljivim ugotovitvam sodnega izvedenca gradbene stroke, da takšnega negativnega vpliva ne bo. V območju urbanega naselja je povsem običajno, da se hiše nahajajo tik ob cesti. Te so bistveno bolj obremenjene, kot v konkretnem primeru obremenjuje udeleženca nujna pot po varianti 1. Na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke in celotnega izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje utemeljeno in prepričljivo zaključilo, da določena nujna pot ne bo bistveno poslabšala življenjskih pogojev lastnikov služečih nepremičnin. Niti ne bo imela negativnega vpliva na sosednjo stavbo št. 2882, ki leži ob poti, ter bo korist, nastala gospodujočemu zemljišču, večja od obremenitve služečih nepremičnin.

16. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in tudi niso podani po uradni dolžnosti upoštevani razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

17. Ker pritožnika s pritožbo nista uspela, nosita svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP). Predlagateljev odgovor na pritožbo ni v bistvenem prispeval k odločitvi v pritožbenem postopku, zato stroške, ki jih je imel z njim, nosi sam (155. člen ZPP v zvezi s 165. členom istega zakona).

1 Ur. l. RS, št. 26/99 - s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP. 2 Prim. 4. dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 9. 12. 2018 na str. 10 glede variante 7, in 5. dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 10. 3. 2020 na str. 6 glede variante 1. 3 Prim. VSL I Cp 1430/2017 z dne 6. 12. 2017 in VSM I Cp 1355/2016 z dne 10. 1. 2017.