Jedro

Po 44. točki prvega odstavka 5. člena ZVZelP je železniško območje zemljišče, na katerem je proga, ki obsega tudi progovni pas in postajna območja ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga, in dejavnost, povezana z nalogami upravljavca. Med slednje pa nedvomno sodi tudi izgradnja in uvedba digitalnega radijskega sistema na slovenskem železniškem omrežju. Navedbi organa, da so se dela izvajala vzdolž občinske javne poti, ob tem ko iz fotografij, priloženih zapisniku o ogledu, izhaja, da so se dela izvajala ne samo vzdolž javne poti, temveč tudi neposredno ob železniški progi, tako ni moč pritrditi in je dejansko stanje ostalo v bistvenih točkah nepopolno oziroma morebiti celo zmotno ugotovljeno. Od pravilne ugotovitve, kje se sporni poseg v prostor izvaja, pa je odvisno tudi, na podlagi katerega zakona (ZVZelP ali ZCes-1) se presoja izvajanje tega posega in čigava soglasja bi moral pridobiti investitor v tem primeru. Od rešitve teh vprašanj pa je nato odvisno tudi, ali je imel prvostopni organ podlago za izrek spornega ukrepa ali pa za njegov izrek niti ni bil stvarno pristojen.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Jesenice, Gorje, Kranjska gora in Žirovnica, št. … z dne 18. 5. 2015, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ naložil zavezancu - tožniku, da mora v tridesetih dneh od vročitve te odločbe pridobiti in urediti poseg v varovalni pas občinske ceste, javne poti št. … ''… – …'' v skladu s soglasjem Občine Žirovnica za poseg v varovalni pas (1. točka izreka), da lahko zavezanec v istem roku izvedeni poseg v varovalni pas vrne oziroma uredi v prvotno stanje (2. točka izreka), da v kolikor zavezanec ne bo v odrejenem roku izvršil odrejenih ukrepov, ki so navedeni v 1. in 2. točki izreka te odločbe, bo za odpravo nepravilnosti kot prisilno sredstvo uporabljena izvršba s prisilitvijo, izrečena pa bo tudi globa v skladu z 38. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) (3. točka izreka), da mora zavezanec o izvršitvi dejanja takoj pisno obvestiti organ (4. točka izreka), da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (5. točka izreka) in da posebni stroški v postopku niso nastali (6. točka izreka). V obrazložitvi je organ navedel, da je po uradni dolžnosti opravil ogled na kraju samem in ugotovil, da so delavci samostojnega podjetnika A.A. s.p. izvajali dela v okviru izgradnje in uvedbe digitalnega radijskega sistema na slovenskem železniškem omrežju. Dela so se izvajala vzdolž občinske javne poti št. … ''… – …''. Ugotovil je še, da tožnik ni pred posegom v varovalni pas občinske ceste pridobil soglasja upravljavca občinske ceste. Na poziv organa se je tožnik izjavil in prerekal ugotovitve organa, da gre za vzdrževalna dela, za katera ni treba pridobiti soglasja. Organ je citiral 76. točko 2. člena in 97. člen Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1), Odlok o občinskih cestah Žirovnica. Zakon o varnosti v železniškem prometu (v nadaljevanju ZVZelP) tudi ne more biti lex specialis ZCes-1. Namen instituta varovalnega pasu je ravno v tem, da je imetnik pravice, kateremu je ta pravica dana z zakonom, seznanjen s posegi, ki se izvajajo vzdolž ceste, državne ali občinske. Pojem varovalnega pasu pa pozna tudi ZVZelP (46. člen).

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika, zavrnil njegove pritožbene navedbe in potrdil odločbo prvostopnega organa.

3. Tožnik je v tožbi navedel, da se izgradnja kabelske kanalizacije za progo G: … – … v skladu z 2. členom Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), 5. člena ZVZelP in Pravilnikom o pogojih in postopku za začetek, izvajanje in dokončanje tekočega in investicijskega vzdrževanja ter vzdrževalnih del v javno korist na področju železniške infrastrukture (v nadaljevanju Pravilnik), izvaja kot vzdrževalna dela v javno korist na obstoječem železniškem sistemu. Vzdrževalna dela v javno korist so opredeljena v 42. točki prvega odstavka 5. člena ZVZelP, njihov obseg pa določa 24. člen Pravilnika. Iz navedenega izhaja, da so se dela izvajala znotraj železniškega območja po 44. členu ZVZelP in ne znotraj varovalnega pasu železnice, kot nepravilno ugotavlja organ. Zato ne gre za prekrivanje dveh varovalnih pasov, ampak varovalni pas lokalne ceste posega na železniško območje, kjer pogoje izvajanja del določa ZVZelP. Ta javna pot poteka ob nasipu železniške proge, zato gradnja kabelske trase poteka vzdolž železniške proge, znotraj parcele železnice in znotraj železniškega območja in ne posega v lokalno pot. Tako je ugotovil tudi prvostopni organ. Cesta, skladna z ZCes-1 (5. in 12. točka 2. člena), ni omejena zgolj na vozišče ceste, ampak obsega tudi vse spremljajoče ureditve, da je lahko kategorizirana kot cesta. Z upoštevanjem teh določb in stanjem v katastru je razvidno, da poteka del poti (ki je občinska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne ceste enake ali višje kategorije) delno po zemljišču s parc. št. 1206/1, k.o. …, ki je javna železniška infrastruktura in bo torej morala Občina Žirovnica s pravnim poslom pridobiti del zemljišča, ki tvori javno pot. To je namreč dolžnost občin, kar je v več odločbah poudarilo tudi že Ustavno sodišče. Vprašanje zakonitosti kategorizacije predmetne ceste je zato pomembno za odločitev o zadevi, zato naj se sodišče do tega predhodno opredeli. Ker pa gre za izvajanje vzdrževalnih del po ZVZelP, je treba kot lex specialis upoštevati ZVZelP. Za opravljanje vzdrževalnih del v javno korist ZVZelP, razen soglasij upravljavcev javne infrastrukture oziroma varnostnega organa, ne predvideva pridobitve drugih soglasij ali soglasij lastnikov sosednjih parcel (enajsti odstavek 16. člena ZVZelP). Obratovalna dovoljenja in postopke, vezane na izdajo dovoljenj za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist na slovenskem železniškem omrežju, skladno s 24. členom ZVZelP vodi in izdaja Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije. Agencija je za ta dela izdala več sklepov (npr: sklep z dne 8. 9. 2014). Organ je tako s svojo odločitvijo napačno uporabil materialno pravo, posledično pa je z izpodbijano odločbo prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka. Odločbo je namreč izdal stvarno nepristojen organ (1. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – v nadaljevanju ZUP). Pristojnost občinskega inšpekcijskega organa je omejena na območje občin ustanoviteljic, v mejah pooblastil, ki mu jih nalagajo posamezni zakoni. ZVZelP pa v 102. členu daje pooblastilo za izvajanje inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov inšpektorjem za železniški promet Prometnega inšpektorata Republike Slovenije. Tožnik je zato predlagal, da sodišče izvede predlagane dokaze in po opravljeni javni obravnavi tožbi ugodi, odločbo odpravi in naloži toženki povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da organ nikoli ni oporekal tožniku, da ne gre za vzdrževalna dela v javno korist na obstoječem železniškem sistemu. Prav tako je navajanje o sporni veljavnosti Odloka o kategorizaciji občinskih cest brezpredmetno v tej zadevi. Varovalni pas ni pogojen z lastništvom zemljišča, ampak je to obligatorna določba ZCes-1, katerega primarni namen je, da je upravljavec ceste kot dober gospodar seznanjen s posegi ob cesti, ki mu je zaupana v upravljanje. Enako je v železniškem prometu. Odločbo pa je izdal tudi stvarno pristojni organ glede na ZCes-1. 5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporen izrek ukrepa medobčinskega inšpektorja tožniku o pridobitvi in ureditvi posega v varovalni pas občinske ceste javne poti št. … ''… – …'' v skladu s soglasjem Občine Žirovnica za poseg v varovalni pas v danem roku 30 dni.

7. Organ je svojo odločitev obrazložil s sklicevanjem na 97. člen ZCes-1 in na njegovi podlagi sprejeti Odlok o občinskih cestah. V prvem odstavku 97. člena ZCes-1 je določeno, da je v varovalnem pasu občinske ceste raba prostora omejena. Posegi v prostor varovalnega pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste (drugi odstavek 97. člena). Varovalni pas občinskih cest se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša največ: - pri lokalnih cestah 10 metrov, - pri javnih poteh 5 metrov, - pri občinskih kolesarskih poteh 2 metra (četrti odstavek 97. člena). Občina lahko z odlokom predpiše manjšo širino varovalnih pasov (četrti odstavek 97. člena). Tako je v Odloku o občinskih cestah (za občino Žirovnica) v 27. členu (enako kot v citirani določbi 97. člena ZCes-1) kot primarno določena omejena raba prostora v varovalnem pasu občinske ceste in predpisana dopustnost posegov v prostor varovalnega pasu občinske ceste le s soglasjem upravljavca občinske ceste, določene pa so tudi širine varovalnega pasu v odvisnosti od kategorizacije ceste oziroma poti. Pri javnih poteh tako varovalni pas znaša 2 metra.

8. Organ je svojo odločitev utemeljil z naslednjimi ugotovitvami: - da se v varovalnem pasu občinske javne poti javne poti št. … ''… – …'' izvajajo dela v okviru izgradnje in uvedbe digitalnega radijskega sistema na slovenskem železniškem omrežju in - da izvajalec del oziroma investitor – tožnik za izvedbo del ni pridobil soglasja občine kot upravljavca te javne poti, zaradi česar so glede na v prejšnji točki citirane materialne določbe podani pogoji za izrek spornega ukrepa.

9. Kot poglavitni tožbeni ugovor tožnik uveljavlja (in enako je uveljavljal tudi že v upravnem postopku), da se dela, ki so po svoji vsebini vzdrževalna dela v javno korist po ZVZelP in na njegovi podlagi izdanem Pravilniku, ne izvajajo v občinskem varovalnem pasu, temveč znotraj železniškega območja, zaradi česar soglasje občine kot upravljavca javne poti ni potrebno, to pa posledično tudi pomeni, da medobčinski inšpektorat za postopanje v tem primeru in izrek spornega ukrepa sploh ni bil pristojen.

10. Sodišče tega tožbenega ugovora ne more preizkusiti. Iz podatkov spisa in izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, kje natančno se izvaja sporni poseg v prostor oziroma gradnja, torej ali se res izvaja v varovalnem pasu občinske javne poti ali pa v železniškem območju. Po 44. točki prvega odstavka 5. člena ZVZelP je železniško območje zemljišče, na katerem je proga, ki obsega tudi progovni pas in postajna območja ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga, in dejavnost, povezana z nalogami upravljavca. Med slednje pa nedvomno tudi sodi izgradnja in uvedba digitalnega radijskega sistema na slovenskem železniškem omrežju. Navedbi organa, da so se dela izvajala vzdolž občinske javne poti, ob tem ko iz fotografij, priloženih zapisniku o ogledu, izhaja, da so se dela izvajala ne samo vzdolž javne poti, temveč tudi neposredno ob železniški progi, tako ni moč pritrditi in je dejansko stanje ostalo v bistvenih točkah nepopolno oziroma morebiti celo zmotno ugotovljeno. Od pravilne ugotovitve, kje se sporni poseg v prostor izvaja, pa je odvisno tudi, na podlagi katerega zakona (ZVZelP ali ZCes-1) se presoja izvajanje tega posega in čigava soglasja (če sploh katera) bi moral oziroma mora pridobiti investitor v tem primeru. Od rešitve teh vprašanj pa je nato odvisno tudi, ali je imel prvostopni organ podlago za izrek spornega ukrepa ali pa za njegov izrek niti ni bil stvarno pristojen (112. člen ZCes-1 v primerjavi s 102. členom ZVZelP).

11. Glede na povedano je sodišče, ker je spoznalo, da na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku izdaje upravnega akta, ne more rešiti spora, ker so bila dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena, tožbi na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1) ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo v smislu tretjega odstavka istega člena vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ po potrebi dopolniti ugotovitveni postopek in o zadevi ponovno odločiti.

12. Sodišče se ni opredeljevalo do ostalih tožbenih ugovorov tožnika, ker je že zgoraj navedeno zadosten razlog za odpravo izpodbijanega akta, se bo pa do njih moral opredeliti prvostopni organ v postopku izdaje novega akta.

13. Sodišče ni sledilo predlogu tožnika za opravo glavne obravnave, ker je že na podlagi podatkov spisa ocenilo, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (smiselno 59. člen ZUS-1).