Jedro

Sodišče prve stopnje je postopalo v skladu z 2. odstavkom 146. člena ZPP, ker je tožencu, ki je v tujini, postavilo začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj. Materialnopravno pravilno je začasnemu zastopniku, odvetniku, priznalo nagrado na podlagi tarifne številke 3502 ZOdvT.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je začasnemu zastopniku toženca, odvetniku J. S., priznalo nagrado v višini 820,33 EUR, ki naj se izplača iz predujma, ki ga je založil tožnik.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da ga pritožbeno sodišče razveljavi. Začasni zastopnik ni bil potreben, ni opravil nobenih procesnih dejanj, vsa potrebna procesna dejanja je opravljal toženec sam. Pravdni stranki, ki sta spor izvensodno rešili, sta se dogovorili, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške. Posledično je tožnik tožbo umaknil, toženec pa se je z umikom strinjal. Začasni zastopnik toženca ni zastopal, bil je le pooblaščenec za sprejemanje sodnih pisanj. Za toženca niti ni sprejemal pošiljk, ker je pred tem prišlo do umika tožbe. Začasni zastopnik ni upravičen do nagrade po tar. št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje tožencu, ki je v tujini, s sklepom 27.1.2014 postavilo začasnega zastopnika, pooblaščenega za sprejemanje pisanj. Postopalo je v skladu z drugim odstavkom 146. člena ZPP in je neutemeljen očitek pritožbe, da njegova postavitev ni bila potrebna. Sodišče prve stopnje je tožencu ob vročitvi tožbe naložilo, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, česar slednji ni storil. Podlago za imenovanje začasnega zastopnika je zato imelo sodišče v drugem odstavku 146. člena ZPP, ki določa, da če tožena stranka ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, ga imenuje sodišče na njene stroške in jo o imenovanju obvesti. Stroške zanj pa mora založiti tožeča stranka, sicer sodišče tožbo zavrže (peti odstavek 146. člena ZPP).

5. V podatkih spisa ni podlage za pritožbeno trditev, da se sodna pisanja tožencu niso vročala preko postavljenega začasnega zastopnika, ker je pred tem prišlo do umika tožbe. Tožnik je tožbo umaknil 18.6.2014, pred tem pa je sodišče tožencu pisanja vročalo po postavljenem začasnem zastopniku.

6. Sodišče prve stopnje je za začasnega zastopnika postavilo odvetnika, ki je na podlagi določbe 6. člena ZOdvT upravičen zahtevati nagrado in povrnitev izdatkov, ki so pri tem nastali. Sodišče prve stopnje odvetniku ni priznalo nagrade po tar. št. 3100 ZodvT(1), kot je predlagal odvetnik v stroškovniku, temveč na podlagi tar. št. 3502 ZodvT(2). Brez pomena je zato opozarjanje pritožbe, da postavljeni začasni zastopnik ni zastopal toženca in je toženec vsa potrebna procesna dejanja opravljal sam.

7. Dogovor o stroških, ki sta ga potrditvi pritožbe sklenili pravdni stranki ob sklepanju izvensodne rešitve spora (da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka), nima vpliva na upravičenje začasnega zastopnika do povrnitve nagrade in stroškov.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker ni procesnih in materialnih kršitev na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožnik ni priglasil. (1) Gre za nagrado za postopek, ki nastane s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek.

(2) Gre za nagrado, ki jo dobi odvetnik, ki je pooblaščen za posamezno opravilo in nima pooblastila za zastopanje stranke na narokih.