Jedro

Določba 5. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih postopkih se nanaša na elektronska pisanja strank, medtem ko so elektronska pisanja sodišča, kakršno je tudi plačilni nalog za plačilo sodne takse, opredeljena v 6. členu Pravilnika, v katerem pa ni posebej predpisano, v kakšni obliki (kot glavna pošta ali kot priponka) bi se morala vročati posamezna elektronska sodna pisanja.

Ker je bilo iz oznake elektronskega dokumenta, ki jo je določil informacijski sistem e-sodstvo, jasno razvidno, da gre za vročitev dveh sodnih pisanj in da je eno od teh plačilni nalog, se dolžnik ne more sklicevati na dejstvo, da ni mogel videti in vedeti, da mu je bil istega dne vročen tudi plačilni nalog ter da je to dejstvo brez svoje krivde opazil šele po vročitvi izpodbijanega sklepa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen.

2. Dolžnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sklicuje se na navedbe in dokaze v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je podal v isti vlogi kot pritožbo. Dodaja, da je bila sodna taksa plačana pravilno in pravočasno, to je v roku 8 dni od dejanskega prejema plačilnega naloga. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep razveljavi ter upniku naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

5. Iz razlogov izpodbijane odločitve izhaja, da dolžnik za ugovor zoper sklep o izvršbi ni plačal sodne takse niti v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, pri tem pa tudi niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

6. Dolžnik bi lahko uspel z obravnavano pritožbo, če bi dokazal, da mu sodne takse za ugovor (še) ni bilo treba plačati, ali če bi dokazal, da je to sodno takso plačal pravočasno in na pravilen način. Dolžnik nasprotuje pravilnosti izpodbijane odločitve iz obeh navedenih razlogov. Trdi, da mu plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor, izdan 27. 10. 2014 (v nadaljevanju: plačilni nalog), ni bil poslan v pravilni obliki, zaradi česar se je z njim seznanil šele z vročitvijo izpodbijanega sklepa, sodno takso pa je nato plačal v 8 dneh, kar šteje za pravočasno. Višje sodišče teh pritožbenih argumentov ne sprejema.

7. Dolžnik priznava, da je bil plačilni nalog poslan njegovemu pooblaščencu, vendar pa meni, da mu plačilni nalog vseeno ni bil pravilno vročen, saj ni bil poslan kot elektronska vloga, temveč kot priponka sklepa, s katerim je bil pozvan k predložitvi pooblastila. Ker je bil plačilni nalog poslan le kot priponka, ga v sistemu varnega predala Pošte Slovenije ni bilo mogoče videti (priponka je označena z manjšimi črkami in zgleda samo kot nepotrebna reklama). Pri tem se sklicuje na 5. člen Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih postopkih (v nadaljevanju: Pravilnik) in poudarja, da se morajo sodne odločbe, kamor sodijo tudi vsi procesni sklepi, v skladu s Pravilnikom vročati v glavni pošti, medtem ko so v priponkah samo spremljajoči dokumenti (npr. dokazi nasprotne stranke).

8. Višje sodišče ugotavlja, da se določba 5. člena Pravilnika, na katero se sklicuje dolžnik, nanaša na elektronska pisanja strank, medtem ko so elektronska pisanja sodišča, kakršno je tudi plačilni nalog za plačilo sodne takse, opredeljena v 6. členu Pravilnika, v katerem pa ni posebej predpisano, v kakšni obliki (kot glavna pošta ali kot priponka) bi se morala vročati posamezna elektronska sodna pisanja. Določbe, ki bi predvidevala vročanje elektronskih sodnih pisanj v različnih oblikah, tudi ni najti v nobenem drugem členu Pravilnika, dolžnik pa v pritožbi ne navede, od kod mu sklicevanje na takšno pravilo.

9. Po oceni višjega sodišča je za presojo, ali je bil dolžniku plačilni nalog na dan 28. 10. 2014 pravilno vročen, bistveno, da se je dolžnik tega dne ob prevzemu elektronske pošiljke iz informacijskega sistema moral in mogel seznaniti z vsebino pošiljke. S svojim podpisom elektronske vročilnice je namreč potrdil, katerega dne je sprejel pošiljko in kakšna je bila vsebina te pošiljke (prim. šesti odstavek 141. a člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter prvi in drugi odstavek 27. člena Pravilnika). Iz elektronske vročilnice v spisu izrecno izhaja, da sta bili v sodni pošiljki, ki je bila dolžniku (po pooblaščencu) vročena 28. 10. 2014, vsebovana tako sklep z dne 27. 10. 2014 kot tudi plačilni nalog z istega dne. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da preveri, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da o morebitnih napakah nemudoma obvesti sodišče, v nasprotnem primeru bi vročilnica izgubila svoj pomen (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 325/2011 z dne 8. 12. 2011). Ker je bilo iz oznake elektronskega dokumenta, ki jo je določil informacijski sistem e-sodstvo, v konkretnem primeru jasno razvidno, da gre za vročitev dveh sodnih pisanj in da je eno od teh plačilni nalog, se dolžnik ne more sklicevati na dejstvo, da ni mogel videti in vedeti, da mu je bil 28. 10. 2014 vročen tudi plačilni nalog ter da je to dejstvo brez svoje krivde opazil šele po vročitvi izpodbijanega sklepa.

10. Glede na ugotovitev, da je bil dolžniku plačilni nalog pravilno vročen 28. 10. 2014, bi moral dolžnik sodno takso za ugovor po tem plačilnem nalogu plačati najkasneje v 8 dneh od vročitve plačilnega naloga. Dolžnik se v pritožbi sklicuje na plačilo sodne takse, ki naj bi ga opravil šele v 8 dneh od vročitve izpodbijanega sklepa, pri čemer pa niti ne navede podrobnosti glede zatrjevanega plačila (kdaj točno, v kolikšnem znesku, s katerim sklicem oz. referenco je izvedel plačilo sodne takse, na kateri konkretni račun), niti za plačilo ne predloži nobenega dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče preveriti zatrjevano plačilo. Ker pa je že na podlagi dolžnikove trditve, da je plačilo sodne takse opravil šele v 8 dneh od vročitve izpodbijanega sklepa, mogoče zaključiti, da je plačilo sodne takse izvršil prepozno, plačila sodne takse ni mogoče upoštevati že iz tega razloga.

11. Pritožbene navedbe tako niso utemeljene, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Dolžnik zaradi neuspeha v pritožbenem postopku ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).