Jedro

Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je dolžnik pritožbo vložil 18. 2. 2021, kar je po preteku 8-dnevnega roka, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo pritožbo dolžnika (datirano 2. 12. 2020), ki jo je vložil zoper sklep z dne 19. 1. 2021. 2. Dolžnik pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Navaja, da se je po Odredbi o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije št. Su 407/2020 z dne 13. 11. 2020 poslovanje sodišč omejilo in procesni roki v nenujnih zadevah niso tekli. Sodišče je pritožbo opredelilo kot prepozno, čeprav rok ni tekel. Zaradi razglašene epidemije so bili določeni ukrepi in omejitve, ki so onemogočali vložitev ugovora. Onemogočena je bila kakršnakoli oblika tiskanja in fotokopiranja, pravnega svetovanja in pridobivanje dokumentacije. Povzema vsebino 25. člena Ustave RS in navaja, da je sodišče pritožbo dolžno vsebinsko presojati ne glede na zamujen rok. Dodaja, da bi bil primeren čas za pritožbo 30 dni, kot to velja za državne organe in zatrjuje kršitvi 22. in 14. člena Ustave RS. Navaja tudi, da bi sodišče moralo upoštevati, da gre za njegov dom in da mu grozi brezdomstvo. Izvedenega ni bilo nobenega poštenega postopka, v katerem bi lahko predlagal in izvajal dokaze v svojo korist. Sodišče ni upoštevalo 14., 23., 24., 25., 33. in 155. člena Ustave Republike Slovenije, prav tako ni upoštevalo 6. in 13. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in 1. člena Protokola h Konvenciji. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Upnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam kot neutemeljenim in se zavzemal za zavrnitev pritožbe. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba je prepozna, če je vložena po preteku zakonskega roka zanjo (drugi odstavek 343. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Prepozno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka (prvi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). V skladu s tretjim odstavkom 9. člena ZIZ je treba v izvršilnem postopku vložiti pritožbo v 8 dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno.

6. Pritožbeno sodišče ob presoji tretjega odstavka 9. člena ZIZ ocenjuje, da gre zgolj za določitev načina uresničevanja pravice do pritožbe in ne za njeno omejitev,1 saj izpostavljena ureditev na samo vsebino pravice do pritožbe ne učinkuje tako, da dolžnik ne bi več mogel biti nosilec pravice do pravnega sredstva, da mu pravno sredstvo ne bi bilo zagotovljeno ali da z njim ne bi mogel učinkovito braniti svojih pravic. Od stranke izvršilnega postopka ni nerazumno zahtevati, da pravno sredstvo vloži v osemdnevnem roku, saj je v izvršilnem postopku poudarjeno načelo hitrosti (prvi odstavek 11. člena ZIZ), zato takojšnje zavrženje prepozne pritožbe ni nerazumno, zlasti ob dejstvu, da je stranka na dolžino pritožbenega roka opozorjena v pravnem pouku izpodbijanega sklepa (šesti odstavek 324. člena v zvezi s 332. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbenim očitkom, da je bilo poseženo v dolžnikovo pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, zato ni mogoče slediti.

7. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi bil primeren pritožbeni rok 30 dni, kot ta velja za državne organe. Načelo enakosti pred zakonom zahteva, da je treba v bistvenem enake položaje obravnavati enako. Položaj dolžnika pa ni v bistvenem enak s položajem državnih organov, saj je dolžnik stranka izvršilnega postopka, državni organi pa so tisti, ki odločajo o pravicah in dolžnostih strank v postopkih. Za kršitev načela iz 14. člena pa tudi načela iz 22. člena Ustave RS zato v tem primeru ne gre.

8. Niso utemeljene pritožbene navedbe, da v času vročitve sklepa z dne 19. 1. 2021 procesni roki zaradi razglašene epidemije niso tekli. Kot je v izpodbijanem sklepu ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila vročitev sklepa z dne 19. 1. 2021 dolžniku opravljena 5. 2. 2021, kar pritožbeno ni sporno. V tem času pa tek procesnih rokov ni bil več zadržan. Na podlagi Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 407/2020 z dne 28. 1. 2021 o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 12/2021) so namreč procesni roki pričeli teči 1. 2. 2021. 9. V pravnem pouku sklepa z dne 19. 1. 2021 določen 8-dnevni pritožbeni rok je v konkretnem primeru tako pričel teči 6. 2. 2021. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je dolžnik pritožbo vložil 18. 2. 2021, kar je po preteku 8-dnevnega roka, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo. Ker je dolžnik pritožbo vložil prepozno, je sam povzročil, da do njene vsebinske obravnave ni prišlo.

10. Pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje dolžnika ni vabilo na zaslišanje in da ni upoštevalo, da nepremičnina predstavlja njegov dom, v tem postopku niso pravno pomembne, saj se ne nanašajo na izpodbijano odločitev o zavrženju pritožbe, ki jo je dolžnik vložil zoper sklep z dne 19. 1. 2021. Pritožbeno sodišče se zato do njih ni posebej opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Glede na vse navedeno in upoštevajoč, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče predmetno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Ker odgovor na pritožbo ni pripomogel k hitrejši razjasnitvi pritožbeno spornih vprašanj, stroški upnika, nastali z njegovo vložitvijo, niso bili potrebni za izvršbo, zato jih krije sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Primerjaj: A. Galič v Ustavno civilno procesno pravo, GV založba, Ljubljana 2004, str. 393.