Jedro

Prvostopni organ je ob ugotovitvi, da je bila tožnica v letu 2012 uvrščena na prednostno listo neprofitnega stanovanja v najem z odločbo z dne 23. 3. 2012, zoper katero se ni pritožila, da je bil tožnici izdan sklep o dodelitvi stanovanja z dne 8. 5. 2012, zoper katerega se tudi ni pritožila, da pa nato dodeljenega stanovanja ni prevzela, česar vse tožnica tudi ne prereka, mogel izdati izpodbijani sklep, saj je nastopil negativni pogoj iz točke 2.4. razpisa (v povezavi z drugim odstavkom 25. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem). Pri tem ni pomemben razlog, zakaj tožnica v letu 2012 dodeljenega stanovanja ni prevzela, temveč je pomembno le to dejstvo, tj. da tožnica stanovanja ni prevzela, kar šteje kot odpoved pravici do dodelitve neprofitnega stanovanja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zavrgel vlogo tožnice za uvrstitev na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v občini A. in še odločil, da posebni stroški postopka niso nastali. V obrazložitvi je navedel, da je Občina A. v glasilu B. št. 34 dne 25. 1. 2013 objavila javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem na območju občine, ki bodo v času veljavnosti prednostne liste izpraznjena ali na novo pridobljena. Pri obravnavi vloge tožnice je bilo ugotovljeno, da tožnica ne more sodelovati na razpisu, ker spada med osebe, ki so se v obdobju zadnjih petih let odpovedale pravici do dodelitve neprofitnega stanovanja Občine A. Glede na navedeno je odločil, kot izhaja iz izreka sklepa.

Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnice in v zvezi s pritožbenimi navedbami še dodal, da je iz podatkov spisa razvidno, da je tožnica zavrnila stanovanje, ki ji je bilo ponujeno 2012 v okviru javnega razpisa na naslovu ... v velikosti 32,23 m2, vendar ne zaradi velikosti, kot je navedla v pritožbi, temveč zaradi drugih pomanjkljivosti, zoper izdano odločbo, s katero je bilo uvrščena na listo za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, in sklep, s katerim ji je bilo to stanovanje tudi dodeljeno, pa se ni pritožila.

Tožnica je v tožbi navedla, da v zvezi z dejstvom odpovedi pravici do dodelitve neprofitnega stanovanja ni prejela nikakršne odločbe toženke, na katero bi toženka potem smela vezati svojo odločitev o zavrženju vloge. V letu 2012 ji je bilo res ponujeno stanovanje na naslovu ... v velikosti 32,23 m2, ki ga je odklonila, vendar ne zaradi velikosti, temveč drugih pomanjkljivosti, kot navaja že sama toženka. Velikost stanovanja ne more biti edini kriterij, po katerem bi se stanovanje lahko štelo za primerno, pač pa je treba upoštevati kriterije iz 10. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). Tožnica je med razlogi za zavrnitev navedla, da v kopalnici oziroma WC-ju ni bilo ventilacije, prav tako ne okna, zato bi nastala vlaga in neprijetne vonjave, ki bi se stekale v prostor, namenjen bivanju in uživanju hrane, kar je nehigienično. V stanovanju, razen v sobi, tudi ni bilo možno sušiti perila, kar bi lahko povzročilo plesen in na splošno bi v stanovanju nastala prekomerna vlažnost. Vsa ta dejstva je organ v sklepu o dodelitvi stanovanja zamolčal. To je bil razlog zavrnitve. Tožnica se zdravi zaradi astme in pogostih respiratornih infektov, zaradi česar potrebuje urejene stanovanjske razmere. To ponujeno stanovanje torej ne ustreza kriterijem iz 10. člena SZ-1, prav tako tudi ne po kriterijih iz 11. člena Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. Toženka se do ostalih pripomb pri zavrnitvi pritožbe sploh ni opredelila, zaradi česar je zmotno uporabila materialno pravo, dejansko stanje pa je ostalo nepopolno ugotovljeno. Tožnica je zato predlagala, da sodišče odpravi sklep o zavrženju vloge tožnice, kot tudi odločbo o zavrnitvi pritožbe tožnice na predhodni sklep, pri čemer naj toženki poda napotilo, da vsebinsko obravnava pripombe tožnice v zvezi z zavrnitvijo ponujenega stanovanja. Predlagala je ugoditev tožbi in odpravo prvostopnega sklepa in drugostopne odločbe.

Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da so bile določbe Pravilnika povzete v Javni razpis za leto 2013, kot tudi v razpis za leto 2012. Pravilnik v 25. členu določa negativni pogoj, povzet v razpisu in gre za določitev posledic kontrahirne dolžnosti, ki nastane upravičenemu prosilcu po sklepu o dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem in po pozivu k sklenitvi najemne pogodbe. Kot izhaja iz zapisnika o prevzemu stanovanja z dne 28. 5. 2012, se je tožnica dodeljenemu stanovanju odpovedala, kar je toženka utemeljeno štela kot zavrnitev sklenitve najemne pogodbe. Toženka ji tudi ni zamolčala lastnosti v letu 2012 ponujenega stanovanja. Že v 2010 je pričela s postopkom izpraznitve in obnove stanovanja, da bi lahko v prvi polovici 2011 v to stanovanje preselila družino tožnice. To izhaja iz zapisnika pri županu z dne 30. 11. 2010, ki se ga je udeležila tudi tožnica in njen mož. Po 26. členu Pravilnika je bil predmet javnega razpisa v 2012 stanovanje na naslovu ..., tožnica pa je bila uvrščena na prednostno listo kot prva in edina prosilka. Tožnica je bila dobro seznanjena s stanjem stanovanja, ker si ga je večkrat ogledala. Toženka pa je med razpisnimi pogoji javnega razpisa 2012 pod točko 1.3. Površinski normativi tudi določila, da lahko razpisovalec v najem odda tudi manjše stanovanje, če se upravičenec do dodelitve stanovanja s tem strinja in če to želi. V obravnavanem postopku pa je tožnica v pritožbi zoper izpodbijani sklep navedla, da je stanovanje na naslovu ... odklonila zaradi neprimerne velikosti, v tožbi pa sedaj navaja, da zaradi drugih lastnosti stanovanja, kar predstavlja tožbeno novoto po tretjem odstavku 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predlagala je zavrnitev tožbe.

Tožnica je v pripravljalni vlogi še dodala, da ji ni mogoče očitati pasivnosti pri prejšnjem razpisu, kot to izhaja iz 25. člena Pravilnika, saj se je odzvala na najemodajalčev poziv (zapisnik z dne 28. 5. 2012). Določba tretje alineje točke 2.4 javnega razpisa tudi ne konkretizira pravnega pojma ''odpovedi pravice'', kar bi morala toženka še vnaprej storiti zaradi načela pravne varnosti. Z nobeno razlago pa ni mogoče iz te določbe predvideti, da se nanaša na primer, ko prosilec zavrne stanovanje zaradi neprimernosti. Najemnik ima tudi po Obligacijskem zakoniku pravico in dolžnost ob primopredaji stanovanja opozoriti na pomanjkljivosti, kar pa je tožnica storila. Tožnica tudi ni bila dolžna spremljati prenove stanovanja ter sprotno opozarjati na posledice, zato na tej podlagi zanjo ne morejo nastati nobene negativne posledice.

Toženka je še dodala, da je med odpoved pravice nedvomno šteti odpoved vselitve v stanovanje. Vztrajala je kot doslej.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, organ pa je za svojo odločitev navedel pravilne in zadostne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: V obravnavanem primeru je sporno zavrženje vloge tožnice za uvrstitev na prednostno listo neprofitnih stanovanj v najem. Prvostopni organ je svojo odločitev (ki ji je pritrdil tudi drugostopni organ) utemeljil z ugotovitvijo, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj Občine A. v najem, ker se je v obdobju zadnjih petih let odpovedala pravici do dodelitve neprofitnega stanovanja Občine A. (točka 2.4. razpisa Osebe, ki ne morejo sodelovati na razpisu). Tožnica se s to odločitvijo ne strinja, ker meni, da je odklonila dodeljeno stanovanje na naslovu ... v velikosti 32,23 m2 po Javnem razpisu iz leta 2012 iz upravičenih razlogov, organ pa bi tudi moral izdati odločbo o odpovedi pravice do dodelitve neprofitnega stanovanja, da bi lahko nanjo vezal razlog za zavrženje njene vloge v sedaj obravnavanem postopku.

Tudi po presoji sodišča je prvostopni organ, ob ugotovitvi, da je bila tožnica v letu 2012 uvrščena na prednostno listo neprofitnega stanovanja v najem z odločbo z dne 23. 3. 2012, zoper katero se ni pritožila, da je bil tožnici izdan sklep o dodelitvi stanovanja na naslovu ... z dne 8. 5. 2012, zoper katerega se tudi ni pritožila, da pa nato dodeljenega stanovanja ni prevzela (zapisnik o prevzemu stanovanja z dne 28. 5. 2012), kar vse tožnica tudi ne prereka, mogel izdati izpodbijani sklep, saj je nastopil negativni pogoj iz zgoraj citirane točke 2.4. razpisa (v povezavi z drugim odstavkom 25. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanja v najem, po katerem se, če se upravičenec iz seznama ne odzove na ponoven najemodajalčev poziv k sklenitvi najemne pogodbe, črta iz seznama iz prejšnjega odstavka). Pri tem ni pomemben razlog, zakaj tožnica v letu 2012 dodeljenega stanovanja ni prevzela, temveč je pomembno le to dejstvo, tj., da tožnica stanovanja ni prevzela, kar tudi sodišče šteje kot odpoved pravici do dodelitve neprofitnega stanovanja. Razloge za odklonitev prevzema stanovanja, ki jih sedaj navaja v tožbi (in ki jih je navajala tudi v pritožbi in med katerimi so poleg neprimerne velikosti stanovanja tudi druge okoliščine oziroma stanje stanovanja) bi tožnica lahko uveljavljala v prejšnjem postopku javnega razpisa, zlasti, ker – kot izhaja iz neprerekanih navedb toženke – je bila tožnica seznanjena s stanjem dodeljenega stanovanja, ne more pa jih z uspehom uveljavljati v sedaj presojanem postopku javnega razpisa, saj niso pravno relevantni za presojo pravilnosti v tem upravnem sporu izpodbijanega sklepa.

Sodišče tako ugotavlja, da je izpodbijani akt pravilen, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo tožnice zavrnilo.

Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnice temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.