Jedro

Skladno s KP za kmetijsko in živilsko industrijo je predhodni postopek pomirjanja predviden le v kolektivnih sporih med strankami KP. Ker so stranke KP pogodbe le njeni podpisniki, predlagatej (sindikat) in udeleženec (podjetje) pa nista bila podpisnika KP, je sodišče predlog nepravilno zavrglo, ker naj ne bi bile izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom - ker ni bil sprožen postopek pomirjanja - zavrglo predlog predlagatelja za ugotovitev, da je udeleženec dolžan izplačevati povračilo za stroške prehrane med delom na podlagi 130. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur.l. RS št. 42/2002) in 57. člena Kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (KP dejavnosti, Ur.l. RS št. 58/2001) v denarju in ne v vrednostnih bonih.

Zoper sklep se pritožuje predlagatelj zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da predlagatelj ni stranka KP dejavnosti, ta pa obveznost predhodnega postopka pomirjanja veže le na stranke kolektivne pogodbe, zato sprožitev predhodnega postopka pomirjanja ni procesna predpostavka za vložitev predloga v kolektivnem delovnem sporu. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi

366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožba utemeljeno opozarja na bistveno dejstvo, da predlagatelj ni stranka kolektivne pogodbe dejavnosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi udeleženec ni stranka kolektivne pogodbe.

Stranke kolektivne pogodbe so njeni podpisniki, ti pa so bili v konkretnem primeru na strani delodajalcev Združenje delodajalcev Slovenije, na strani delojemalcev pa Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije in Konfederacija sindikatov 90 Slovenije - Sindikat agroživilstva. KP dejavnosti v 2. in 3. členu ne opredeljuje strank kolektivne pogodbe, ampak le subjekte, na katere se razteza njena veljavnost. Stranke kolektivne pogodbe so njeni podpisniki.

V 67. členu KP dejavnosti je določeno, da se za reševanje sporov med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, ustanovi komisija za pomirjanje in arbitražni svet. Velja, da gre za spor med strankama, če se ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oz. dopolnitvi kolektivne pogodbe oz. o drugih ukrepih za reševanje spornih primerov. Tudi iz te določbe torej izhaja, da predhoden postopek pomirjanja ni predviden v vseh kolektivnih sporih, ampak le v sporih med strankama (strankami) kolektivne pogodbe.

Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da je sodišče prve stopnje predlog v tem kolektivnem delovnem sporu neutemeljeno zavrglo. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP v povezavi s 366. členom ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje o sporu odločiti po vsebini.

Zgolj v opozorilo predlagatelju pa pritožbeno sodišče še ugotavlja neustreznost postavljenega zahtevka. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur.l. RS št. 2/2004) v 53. členu natančno določa, kakšne so lahko odločitve sodišča v kolektivnih delovnih sporih, zato naj bodo temu primerni tudi zahtevki. V primeru, da bo zahtevku ugodeno v taki vsebini, kot je postavljen, si predlagatelj, še manj pa delavci, v imenu katerih naj bi bil kolektivni spor sprožen, z odločitvijo sodišča ne bodo mogli kaj dosti pomagati ("...ugotovi se, da je dolžan..."), saj tako udeležencu ne bo naložena nobena obveznost, ampak bo le "ugotovljena". Zato naj predlagatelj v skladu s 1. točko 1. odstavka in 2. odstavkom 53. člena ZDSS-1 zahtevek primerno oblikuje v izogib nadaljnjim individualnim sporom.