Jedro

Naročnik mora o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Pri tem pa mora v obvestilu o napaki le-to natančneje opisati in povabiti podjemnika, da opravljeni posel pregleda.

Izvedba del je bila sicer pisno pravočasno grajana, vendar pavšalna, saj je bilo navedeno zgolj »zavračamo račun zaradi neizvedbe del«, kar pa nikakor ne ustreza obvestilu o napakah, saj ni konkretizirano v smislu navedbe, najmanj katera dela niso bila opravljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 8751/2010 z dne 26.1.2011 v delu, kjer je bilo toženi stranki naloženo plačilo 6.063,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 951,37 EUR in zneska 5.111,96 EUR od 7.9.2010 dalje do plačila (1. točka izreka). Nadalje je naložilo toženi stranki v korist tožeče stranke plačilo pravdnih stroškov v višini 1.474,92 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (2. točka izreka).

2. Tožena stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila iz pritožbenih razlogov po 14. tč. 339. čl., 340. čl. in 341. čl. ZPP. Predlagala je, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni, ali pa jo razveljavi in vrne v ponovno odločanje.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ne drži očitek pritožnice glede ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da primopredaja ni pogoj za nastanek terjatve, saj se je delo opravljalo na podlagi naročilnice. Za odločitev sodišča ni bistveno, ali je bilo delo tožnice izvedeno na podlagi naročilnice ali pogodbe in prvostopenjsko sodišče je izrecno kot pravno podlago navedlo določila Obligacijskega zakonika o podjemni pogodbi. Pritožnica nima prav, ko trdi, da je pogoj za plačilo prevzem izvedenih del, ki se izkazuje zgolj s primopredajnim zapisnikom, saj je tudi izstavitev računa pritožnici poziv k plačilu in jasno sporoča, da so dela izvršena in da jih je treba prevzeti in pregledati (tako tudi VSL I Cpg 424/2011). Po določbi 633. čl. OZ mora naročnik o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Pri tem pa mora v obvestilu o napaki le-to natančneje opisati in povabiti podjemnika, da opravljeni posel pregleda (Plavšak. N., OZ s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, 2004, str. 848). Pritožnica dveh izstavljenih računov pisno ni grajala, tekom postopka jih je celo plačala (enega v celoti in enega deloma), enega pa je sicer pravočasno pisno grajala, vendar so bile njene navedbe nekonkretizirane.

6. Pritožnica izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da nepravilnosti prav tako ni pravočasno ustno grajala, saj naj bi to izhajalo iz izpovedbe priče R., ki pa mu sodišče prve stopnje ni verjelo, pač pa je štelo, da je priča J. bolj verodostojna, pri tem pa tega ni obrazložilo. To ne drži, saj je prvostopno sodišče utemeljilo, da je bila izpoved priče J. ves čas konsistentna in sicer je izpovedoval, da tožena stranka ni imela soglasja lastnikov za preboj, medtem ko je R. to priznal šele v soočenju, pred tem pa ne in pritožbeno sodišče tej obrazložitvi v celoti sledi.

7. Nadalje pritožnica očita, da bi moralo prvostopenjsko sodišče postaviti izvedenca in je izvedbo tega dokaza neutemeljeno zavrnilo, ker naj bi navedbe tožene stranke, ne bile dovolj konkretizirane. Pritožnica meni, da je podala dovolj konkretno trditveno podlago glede nepravilnosti in nedokončanja del, kar pa ne drži. Pritožnica na dva prejeta računa ni niti reagirala in je šele v pravdi navajala napake, za katere je bilo tekom postopka izkazano, da niso bile pravočasno niti pisno niti ustno grajane in je torej ugovore iz računa 310105 in 310151 uveljavljala prepozno. Izvedba del iz računa 310319 pa je bila sicer pisno pravočasno grajana, vendar pavšalna, saj je bilo navedeno zgolj »zavračamo račun zaradi neizvedbe del«, kar pa nikakor ne ustreza obvestilu o napakah iz 633. člena OZ, saj ni konkretizirano v smislu navedbe, najmanj katera dela niso bila opravljena. Zaključiti je mogoče, da je bila odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi dokaza z izvedencem pravilna.

8. Sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj pritožbeni razlogi niso podani, niti ne razlogi, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (353.čl. ZPP).

9. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP).