Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Pravilo, da se prekine postopek, če stranka med postopkom umre, pa v pravdi nima pooblaščenca, velja le za podedljiva razmerja. Predlagatelj po smrti nasprotne udeleženke ne more več doseči posledice, za katero se zavzema v pritožbi, to je uvedbe postopka in postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo.
Pritožba se zavrže.
1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog predlagatelja z dne 5. 3. 2026 za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo štelo za umaknjen (1. točka izreka). Odločilo je, da se postopek postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo po uradni dolžnosti ne uvede (2. točka izreka).
2.Predlagatelj je zoper sklep vložil pritožbo. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3.Nasprotna udeleženka je med pritožbenim postopkom 1. 8. 2026 umrla.
4.Pritožba ni dovoljena.
5.Stranka postopka je lahko vsaka fizična in pravna oseba (prvi odstavek 76. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Sposobnost biti stranka se pridobi z rojstvom in izgubi s smrtjo. V skladu s 1. točko prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 se v primeru, da stranka med postopkom umre, pa v pravdi nima pooblaščenca, postopek prekine, vendar to velja le za podedljiva pravna razmerja. Če se postopek vodi glede pravic in obveznosti, ki tudi za časa življenja niso prenosljive, ali so vezane na življenje umrle osebe, nadaljevanje postopka ni mogoče.
6.V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo se odloča izključno o osebnem statusu osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo oziroma o ukrepih za zaščito pravic in koristi te osebe. Za odločitev je pomembno dejansko stanje v času odločanja, pravne posledice sklepa o postavitvi pod skrbništvo pa nastopijo z njegovo pravnomočnostjo (prvi odstavek 52. člena ZNP-1). Navedeno pomeni, da o postavitvi umrle osebe pod skrbništvo ni mogoče odločati.
7.Predlagatelj zato po smrti nasprotne udeleženke ne more več doseči posledice, za katero se zavzema v pritožbi, to je uvedbe postopka in postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo.
8.Po četrtem odstavku 343. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je pritožba nedovoljena tudi v primeru, če pritožnik zanjo nima pravnega interesa.
9.Ker predlagatelj z vsebinsko odločitvijo o pritožbi ne more doseči v njej zasledovane pravne posledice, zanjo nima (več) pravnega interesa. Pritožba zato ni dovoljena in jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).