Jedro

Sklep sodišča o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks, izdan na podlagi določb Zakona o sodnih taksah, izključuje uporabo določbe 3. odstavka 105a člena ZPP o domnevi umika tožbe v primeru neplačila sodne takse. V takšnem primeru sodišče začne z obravnavanjem tožbe, ne glede na to, ali je stranka oproščena plačila takse ali pa ji je plačilo le odloženo oziroma odobreno obročno plačilo. Če je stranka oproščena plačila sodne takse, nima dolžnosti njenega plačila in je sodišče ne izterja (razen, če med postopkom sodišče sklepa o oprostitvi ne razveljavi – 3. odstavek 13. člena ZST-1); če pa ji je plačilo odloženo ali ji je odobreno obročno plačilo, se v primeru, če sodne takse v roku, ki ga določi sodišče v sklepu o odloženem ali obročnem plačilu ne plača, od dolžnika izterja na podlagi istega pravnomočnega in izvršljivega sklepa.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek, ker tožeča stranka ni plačala dolžne takse za tožbo v roku, ki se je iztekel za obročno plačilo takse.

2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila, uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlagala, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom pritožbenemu sodišču, da jo zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodna taksa mora biti plačana že ob vložitvi tožbe (1. odstavek 105a člena ZPP), vendar najpozneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse (2. odstavek 105a člena ZPP). Pravočasno plačilo sodne takse za tožbo je procesna predpostavka za obravnavanje tožbe. Če taksa za tožbo v roku, ki ga je določilo sodišče v plačilnem nalogu, ni plačana, se šteje, da je tožba umaknjena (3. odstavek 105a člena ZPP).

6. Sklep sodišča o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks, izdan na podlagi določb Zakona o sodnih taksah, izključuje uporabo določbe 3. odstavka 105a člena ZPP o domnevi umika tožbe v primeru neplačila sodne takse. Izključuje jo besedilo 3. odstavka 105a člena ZPP z izjemo od pravila v primeru, če so izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. V takšnem primeru sodišče začne z obravnavanjem tožbe, ne glede na to, ali je stranka oproščena plačila takse ali pa ji je plačilo le odloženo oziroma odobreno obročno plačilo. Če je stranka oproščena plačila sodne takse, nima dolžnosti njenega plačila in je sodišče ne izterja (razen, če med postopkom sodišče sklepa o oprostitvi ne razveljavi – 3. odstavek 13. člena ZST-1); če pa ji je plačilo odloženo ali ji je odobreno obročno plačilo, se v primeru, če sodne takse v roku, ki ga določi sodišče v sklepu o odloženem ali obročnem plačilu ne plača, od dolžnika izterja na podlagi istega pravnomočnega in izvršljivega sklepa.

7. Zato neplačilo sodne takse za tožbo v roku, ki ga določa sklep o obročnem plačilu sodne takse, po zakonu ne more imeti za posledico umik tožbe. Razlogi, zakaj tožnik ob zapadlosti posameznih obrokov plačil ni izvršil, bi bili lahko pomembni za razveljavitev sklepa o obročnem plačilu v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da je stranka postala zmožna plačati takoj celotno takso. Takšnega sklepa pa sodišče prve stopnje ni izdalo, zato tudi niso pomembna dejstva, ki jih v zvezi s temi okoliščinami zatrjuje toženec v odgovoru na pritožbo.

8. Toženec v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja, da vsebuje pravnomočen sklep o obročnem plačilu sodne takse za tožbo tudi opozorilo, da se bo tožba štela za umaknjeno, če tožnik vključno do 31. 12. 2010 takse ne bo v celoti plačal. Opozorila strankam na pravne posledice, če ne bodo ravnali v skladu z odločitvijo sodišča, so določena zato, da se stranka pravočasno seznani s posledicami, ki bodo sledile, če ne bo spoštovala odločitve sodišča. Vendar zoper opozorila stranke nimajo nobenih pravnih sredstev, ker imajo le ta naravo sklepov, ki se nanašajo na vodstvo pravde. Na svoje procesne sklepe pa sodišče ni vezano (primerjaj z drugim odstavkom 329. člena ZPP) in jih lahko med pravdo tudi spremeni. Zato dejstvo, da je sodišče opozorilo tožnika, da bo tožbo štelo za umaknjeno, ob reševanju pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka, ni odločilno.

9. S tem se izkaže, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbo 105a člena ZPP, kljub pravnomočnemu sklepu, s katerim je bilo tožeči stranki odobreno obročno plačilo takse za tožbo, ustavilo postopek. Ker se je tožeča stranka v pritožbi sklicevala na pravico do sodnega varstva, je s tem utemeljeno uveljavila bistveno kršitev določbe 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je narekovala ugoditev njeni pritožbi z razveljavitvijo sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

10. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na navedbe v pritožbi, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP); na pritožbene trditve, ki se nanašajo na vprašanje, ali je obveznost plačila takse tudi prenehala, pa ni odgovorilo, ker navedeno vprašanje za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa ni pomembno.

11. Tožeča stranka, ki je s pritožbo uspela, pritožbenih stroškov ni priglasila, zato o njih pritožbeno sodišče ni odločalo (1. odstavek 154. člena ZPP). Tožena stranka pa glede na uspeh tožeče stranke s pritožbo, do stroškov odgovora na pritožbo ni upravičena.