Jedro

Jedro

Jedro

Plačilo je bistveni element podjemne pogodbe, dogovor o višini plačila za delo pa ni bistvena sestavina take pogodbe in je ta lahko veljavno sklenjena tudi, če se pogodbeni stranki o ceni ne zedinita. Vendar mora v primeru, ko plačilo med pogodbenima strankama ni bilo dogovorjeno, toženec pa konkretno ugovarja višini tožbenega zahtevka, tožnik za svoj uspeh v pravdi zahtevek za plačilo opravljenega dela utemeljiti v smislu drugega odstavka 642. člena OZ.

Plačilo je bistveni element podjemne pogodbe, dogovor o višini plačila za delo pa ni bistvena sestavina take pogodbe in je ta lahko veljavno sklenjena tudi, če se pogodbeni stranki o ceni ne zedinita. Vendar mora v primeru, ko plačilo med pogodbenima strankama ni bilo dogovorjeno, toženec pa konkretno ugovarja višini tožbenega zahtevka, tožnik za svoj uspeh v pravdi zahtevek za plačilo opravljenega dela utemeljiti v smislu drugega odstavka 642. člena OZ.

Plačilo je bistveni element podjemne pogodbe, dogovor o višini plačila za delo pa ni bistvena sestavina take pogodbe in je ta lahko veljavno sklenjena tudi, če se pogodbeni stranki o ceni ne zedinita. Vendar mora v primeru, ko plačilo med pogodbenima strankama ni bilo dogovorjeno, toženec pa konkretno ugovarja višini tožbenega zahtevka, tožnik za svoj uspeh v pravdi zahtevek za plačilo opravljenega dela utemeljiti v smislu drugega odstavka 642. člena OZ.

Če dogovor o višini ni bil dosežen, bi tožnica morala zatrjevati in dokazati, da znesek iztoževanih storitev ustreza običajni ceni v primerljivih poslih. Če ne razpolaga s podatki, na podlagi katerih bi bila določitev mogoča, sodišče določitev cene odreče.

Če dogovor o višini ni bil dosežen, bi tožnica morala zatrjevati in dokazati, da znesek iztoževanih storitev ustreza običajni ceni v primerljivih poslih. Če ne razpolaga s podatki, na podlagi katerih bi bila določitev mogoča, sodišče določitev cene odreče.

Če dogovor o višini ni bil dosežen, bi tožnica morala zatrjevati in dokazati, da znesek iztoževanih storitev ustreza običajni ceni v primerljivih poslih. Če ne razpolaga s podatki, na podlagi katerih bi bila določitev mogoča, sodišče določitev cene odreče.

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se prvostopenjska sodba v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se prvostopenjska sodba v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se prvostopenjska sodba v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi.

II.Tožnica mora toženki v osmih dneh povrniti 279,99 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka do plačila.

II.Tožnica mora toženki v osmih dneh povrniti 279,99 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka do plačila.

II.Tožnica mora toženki v osmih dneh povrniti 279,99 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka do plačila.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom ustavilo postopek za plačilo 375 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 11. 2021 (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo 1.931,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 11. 2021 (II. točka izreka). Tožnici je naložilo, da mora toženki v 15 dneh povrniti njene pravdne stroške 856,55 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom ustavilo postopek za plačilo 375 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 11. 2021 (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo 1.931,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 11. 2021 (II. točka izreka). Tožnici je naložilo, da mora toženki v 15 dneh povrniti njene pravdne stroške 856,55 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom ustavilo postopek za plačilo 375 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 11. 2021 (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo 1.931,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 11. 2021 (II. točka izreka). Tožnici je naložilo, da mora toženki v 15 dneh povrniti njene pravdne stroške 856,55 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2.Zoper odločbo, in sicer smiselno zoper II. in III. točko njenega izreka, se je pritožila tožnica. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Priglasila je pritožbene stroške.

2.Zoper odločbo, in sicer smiselno zoper II. in III. točko njenega izreka, se je pritožila tožnica. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Priglasila je pritožbene stroške.

2.Zoper odločbo, in sicer smiselno zoper II. in III. točko njenega izreka, se je pritožila tožnica. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Priglasila je pritožbene stroške.

3.Toženka je na pritožbo odgovorila. Tudi ona je priglasila pritožbene stroške.

3.Toženka je na pritožbo odgovorila. Tudi ona je priglasila pritožbene stroške.

3.Toženka je na pritožbo odgovorila. Tudi ona je priglasila pritožbene stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

5.Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

5.Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

6.Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, vezano. Na relativne procesne kršitve postopka pa se ne ozira.

6.Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, vezano. Na relativne procesne kršitve postopka pa se ne ozira.

6.Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, vezano. Na relativne procesne kršitve postopka pa se ne ozira.

7.Tožnica od toženke zahteva plačilo storitev organizacije in koordinacije izvedbe poroke. Iztoževani račun je sestavljen iz štirih postavk, in sicer: (1) organizacije in koordinacije izvedbe poročnega dne, (2) postavitve in umestitve dekoracije, izdelave in umestitve namiznih aranžmajev, izdelave poročnega šopka, (3) rože ter (4) kilometrine na razdalji A. - B. - A. Toženka je tožnici s plačilom 375 EUR 17. 11. 2021 poravnala tretjo postavko iztoževanega računa, prvostopenjsko sodišče pa je v tem delu postopek ustavilo. V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker naj tožnica ne bi utemeljila višine svoje terjatve. Pojasnilo je, da tožbeni zahtevek temelji na podjemni pogodbi. Toženka je dogovoru o ceni smiselno nasprotovala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ko je zanikala obstoj pogodbenega razmerja (v delu, ki presega naročilo rož), v odgovoru na dopolnitev tožbe pa je izrecno ugovarjala še cenovnim postavkam iz računa. Tudi dokazni postopek je potrdil, da se pravdni stranki o cenah storitev nista dogovorili. Ker tožnica ni dokazala dogovora o ceni in tudi ni podala trditev, ki bi omogočale presojo, da iztoževani znesek ustreza običajni ceni v primerljivih poslih (drugi odstavek 642. člena Obligacijskega zakonika, OZ), je po presoji prvostopenjskega sodišča tožba po višini ostala nesklepčna.

7.Tožnica od toženke zahteva plačilo storitev organizacije in koordinacije izvedbe poroke. Iztoževani račun je sestavljen iz štirih postavk, in sicer: (1) organizacije in koordinacije izvedbe poročnega dne, (2) postavitve in umestitve dekoracije, izdelave in umestitve namiznih aranžmajev, izdelave poročnega šopka, (3) rože ter (4) kilometrine na razdalji A. - B. - A. Toženka je tožnici s plačilom 375 EUR 17. 11. 2021 poravnala tretjo postavko iztoževanega računa, prvostopenjsko sodišče pa je v tem delu postopek ustavilo. V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker naj tožnica ne bi utemeljila višine svoje terjatve. Pojasnilo je, da tožbeni zahtevek temelji na podjemni pogodbi. Toženka je dogovoru o ceni smiselno nasprotovala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ko je zanikala obstoj pogodbenega razmerja (v delu, ki presega naročilo rož), v odgovoru na dopolnitev tožbe pa je izrecno ugovarjala še cenovnim postavkam iz računa. Tudi dokazni postopek je potrdil, da se pravdni stranki o cenah storitev nista dogovorili. Ker tožnica ni dokazala dogovora o ceni in tudi ni podala trditev, ki bi omogočale presojo, da iztoževani znesek ustreza običajni ceni v primerljivih poslih (drugi odstavek 642. člena Obligacijskega zakonika, OZ), je po presoji prvostopenjskega sodišča tožba po višini ostala nesklepčna.

7.Tožnica od toženke zahteva plačilo storitev organizacije in koordinacije izvedbe poroke. Iztoževani račun je sestavljen iz štirih postavk, in sicer: (1) organizacije in koordinacije izvedbe poročnega dne, (2) postavitve in umestitve dekoracije, izdelave in umestitve namiznih aranžmajev, izdelave poročnega šopka, (3) rože ter (4) kilometrine na razdalji A. - B. - A. Toženka je tožnici s plačilom 375 EUR 17. 11. 2021 poravnala tretjo postavko iztoževanega računa, prvostopenjsko sodišče pa je v tem delu postopek ustavilo. V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker naj tožnica ne bi utemeljila višine svoje terjatve. Pojasnilo je, da tožbeni zahtevek temelji na podjemni pogodbi. Toženka je dogovoru o ceni smiselno nasprotovala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ko je zanikala obstoj pogodbenega razmerja (v delu, ki presega naročilo rož), v odgovoru na dopolnitev tožbe pa je izrecno ugovarjala še cenovnim postavkam iz računa. Tudi dokazni postopek je potrdil, da se pravdni stranki o cenah storitev nista dogovorili. Ker tožnica ni dokazala dogovora o ceni in tudi ni podala trditev, ki bi omogočale presojo, da iztoževani znesek ustreza običajni ceni v primerljivih poslih (drugi odstavek 642. člena Obligacijskega zakonika, OZ), je po presoji prvostopenjskega sodišča tožba po višini ostala nesklepčna.

8.Ne drži pritožbena trditev, da je prvostopenjsko sodišče ugotovilo obstoj ustnega dogovora med pravdnima strankama le za nakup cvetja, ne pa tudi glede ostalih iztoževanih storitev. Prvostopenjsko sodišče tožbenega zahtevka ni zavrnilo zato, ker podjemna pogodba glede iztoževanih storitev med pravdnima strankama ne bi bila sklenjena. Pač pa ga je zavrnilo, ker tožnica ni dokazala dogovora o ceni teh storitev niti ni podala trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče višino tožbenega zahtevka presojati v skladu s pravilom iz drugega odstavka 642. člena OZ, ko plačilo določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času, kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu. Pritožnica se zato neutemeljeno sklicuje na določilo 619. člena OZ. Odveč poudarja, da bi moralo sodišče ugotoviti soglasje volj o poslu, ki se ga je zavezal opraviti podjemnik, in ali je ta posel odplačen. V obravnavanem primeru je toženka konkretno izpodbijala višino terjatve, zato te ni bilo mogoče šteti za priznano (drugi odstavek 214. člena ZPP). Ker je konkretno oporekala višini tožbenega zahtevka, zgolj ugotovitev obstoja podjemne pogodbe ne zadošča za utemeljenost tožbenega zahtevka. Toženka ni uveljavljala jamčevalnih sankcij, zato ni utemeljena niti pritožbena trditev, da bi moralo prvostopenjsko sodišče ugotoviti, ali je toženka po izvedbi ugovarjala izvršenemu delu. V tem delu v izpodbijani sodbi ni nobenega nasprotja. Pritožbeni očitek, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, s čimer pritožnica uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točka drugega ostavka 339. člena ZPP, zato ni utemeljen.

8.Ne drži pritožbena trditev, da je prvostopenjsko sodišče ugotovilo obstoj ustnega dogovora med pravdnima strankama le za nakup cvetja, ne pa tudi glede ostalih iztoževanih storitev. Prvostopenjsko sodišče tožbenega zahtevka ni zavrnilo zato, ker podjemna pogodba glede iztoževanih storitev med pravdnima strankama ne bi bila sklenjena. Pač pa ga je zavrnilo, ker tožnica ni dokazala dogovora o ceni teh storitev niti ni podala trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče višino tožbenega zahtevka presojati v skladu s pravilom iz drugega odstavka 642. člena OZ, ko plačilo določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času, kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu. Pritožnica se zato neutemeljeno sklicuje na določilo 619. člena OZ. Odveč poudarja, da bi moralo sodišče ugotoviti soglasje volj o poslu, ki se ga je zavezal opraviti podjemnik, in ali je ta posel odplačen. V obravnavanem primeru je toženka konkretno izpodbijala višino terjatve, zato te ni bilo mogoče šteti za priznano (drugi odstavek 214. člena ZPP). Ker je konkretno oporekala višini tožbenega zahtevka, zgolj ugotovitev obstoja podjemne pogodbe ne zadošča za utemeljenost tožbenega zahtevka. Toženka ni uveljavljala jamčevalnih sankcij, zato ni utemeljena niti pritožbena trditev, da bi moralo prvostopenjsko sodišče ugotoviti, ali je toženka po izvedbi ugovarjala izvršenemu delu. V tem delu v izpodbijani sodbi ni nobenega nasprotja. Pritožbeni očitek, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, s čimer pritožnica uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točka drugega ostavka 339. člena ZPP, zato ni utemeljen.

8.Ne drži pritožbena trditev, da je prvostopenjsko sodišče ugotovilo obstoj ustnega dogovora med pravdnima strankama le za nakup cvetja, ne pa tudi glede ostalih iztoževanih storitev. Prvostopenjsko sodišče tožbenega zahtevka ni zavrnilo zato, ker podjemna pogodba glede iztoževanih storitev med pravdnima strankama ne bi bila sklenjena. Pač pa ga je zavrnilo, ker tožnica ni dokazala dogovora o ceni teh storitev niti ni podala trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče višino tožbenega zahtevka presojati v skladu s pravilom iz drugega odstavka 642. člena OZ, ko plačilo določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času, kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu. Pritožnica se zato neutemeljeno sklicuje na določilo 619. člena OZ. Odveč poudarja, da bi moralo sodišče ugotoviti soglasje volj o poslu, ki se ga je zavezal opraviti podjemnik, in ali je ta posel odplačen. V obravnavanem primeru je toženka konkretno izpodbijala višino terjatve, zato te ni bilo mogoče šteti za priznano (drugi odstavek 214. člena ZPP). Ker je konkretno oporekala višini tožbenega zahtevka, zgolj ugotovitev obstoja podjemne pogodbe ne zadošča za utemeljenost tožbenega zahtevka. Toženka ni uveljavljala jamčevalnih sankcij, zato ni utemeljena niti pritožbena trditev, da bi moralo prvostopenjsko sodišče ugotoviti, ali je toženka po izvedbi ugovarjala izvršenemu delu. V tem delu v izpodbijani sodbi ni nobenega nasprotja. Pritožbeni očitek, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, s čimer pritožnica uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točka drugega ostavka 339. člena ZPP, zato ni utemeljen.

9.Drži pritožničino stališče, da je plačilo bistveni element podjemne pogodbe, dogovor o višini plačila za delo pa ni bistvena sestavina take pogodbe in je ta lahko veljavno sklenjena tudi, če se pogodbeni stranki o ceni ne zedinita. Vendar mora v primeru, ko plačilo med pogodbenima strankama ni bilo dogovorjeno, toženec pa konkretno ugovarja višini tožbenega zahtevka, tožnik za svoj uspeh v pravdi zahtevek za plačilo opravljenega dela utemeljiti v smislu drugega odstavka 642. člena OZ. Toženkin ugovor o nedokazanosti tožbenega zahtevka po višini je bil dovolj konkretiziran, da je trditveno in dokazno breme prešlo nazaj na tožnico. Zato bi morala utemeljiti višino svojega zahtevka in dokazati, da je bil s toženko dosežen dogovor o višini plačila. Če dogovor o višini ni bil dosežen, bi skladno z drugim odstavkom 642. člena OZ morala zatrjevati in dokazati, da znesek iztoževanih storitev ustreza običajni ceni v primerljivih poslih. Če ne razpolaga s podatki, na podlagi katerih bi bila določitev mogoča, sodišče določitev cene odreče. Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da tožnica potrebnih trditev za določitev cene ni podala.

9.Drži pritožničino stališče, da je plačilo bistveni element podjemne pogodbe, dogovor o višini plačila za delo pa ni bistvena sestavina take pogodbe in je ta lahko veljavno sklenjena tudi, če se pogodbeni stranki o ceni ne zedinita. Vendar mora v primeru, ko plačilo med pogodbenima strankama ni bilo dogovorjeno, toženec pa konkretno ugovarja višini tožbenega zahtevka, tožnik za svoj uspeh v pravdi zahtevek za plačilo opravljenega dela utemeljiti v smislu drugega odstavka 642. člena OZ. Toženkin ugovor o nedokazanosti tožbenega zahtevka po višini je bil dovolj konkretiziran, da je trditveno in dokazno breme prešlo nazaj na tožnico. Zato bi morala utemeljiti višino svojega zahtevka in dokazati, da je bil s toženko dosežen dogovor o višini plačila. Če dogovor o višini ni bil dosežen, bi skladno z drugim odstavkom 642. člena OZ morala zatrjevati in dokazati, da znesek iztoževanih storitev ustreza običajni ceni v primerljivih poslih. Če ne razpolaga s podatki, na podlagi katerih bi bila določitev mogoča, sodišče določitev cene odreče. Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da tožnica potrebnih trditev za določitev cene ni podala.

9.Drži pritožničino stališče, da je plačilo bistveni element podjemne pogodbe, dogovor o višini plačila za delo pa ni bistvena sestavina take pogodbe in je ta lahko veljavno sklenjena tudi, če se pogodbeni stranki o ceni ne zedinita. Vendar mora v primeru, ko plačilo med pogodbenima strankama ni bilo dogovorjeno, toženec pa konkretno ugovarja višini tožbenega zahtevka, tožnik za svoj uspeh v pravdi zahtevek za plačilo opravljenega dela utemeljiti v smislu drugega odstavka 642. člena OZ. Toženkin ugovor o nedokazanosti tožbenega zahtevka po višini je bil dovolj konkretiziran, da je trditveno in dokazno breme prešlo nazaj na tožnico. Zato bi morala utemeljiti višino svojega zahtevka in dokazati, da je bil s toženko dosežen dogovor o višini plačila. Če dogovor o višini ni bil dosežen, bi skladno z drugim odstavkom 642. člena OZ morala zatrjevati in dokazati, da znesek iztoževanih storitev ustreza običajni ceni v primerljivih poslih. Če ne razpolaga s podatki, na podlagi katerih bi bila določitev mogoča, sodišče določitev cene odreče. Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da tožnica potrebnih trditev za določitev cene ni podala.

10.Na drugačno presojo glede zaključka o manjkajoči trditveni podlagi v zvezi z višino zahtevka ne vpliva okoliščina, da je toženka tožnici poravnala 375 EUR iz naslova nakupa rož. Toženka je s plačilom tega zneska pristala na ceno navedene postavke iztoževanega računa. Zgolj v tem delu višina dolga po iztoževanem računu med pravdnima strankama ni bila sporna, ne pa tudi glede preostalih iztoževanih storitev. V nasprotju s pritožbenim zatrjevanjem to toženkino plačilo ne dokazuje, da je med pravdnima strankama obstajal dogovor o cenah tudi glede preostalih storitev v višini, kot jih je toženki zaračunala tožnica. Zato prvostopenjsko sodišče s tem, ko ni upoštevalo te okoliščine pri svoji presoji, ni zagrešilo nobene izmed bistvenih kršitev določb postopka, tudi ne očitane protispisnosti (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

10.Na drugačno presojo glede zaključka o manjkajoči trditveni podlagi v zvezi z višino zahtevka ne vpliva okoliščina, da je toženka tožnici poravnala 375 EUR iz naslova nakupa rož. Toženka je s plačilom tega zneska pristala na ceno navedene postavke iztoževanega računa. Zgolj v tem delu višina dolga po iztoževanem računu med pravdnima strankama ni bila sporna, ne pa tudi glede preostalih iztoževanih storitev. V nasprotju s pritožbenim zatrjevanjem to toženkino plačilo ne dokazuje, da je med pravdnima strankama obstajal dogovor o cenah tudi glede preostalih storitev v višini, kot jih je toženki zaračunala tožnica. Zato prvostopenjsko sodišče s tem, ko ni upoštevalo te okoliščine pri svoji presoji, ni zagrešilo nobene izmed bistvenih kršitev določb postopka, tudi ne očitane protispisnosti (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

10.Na drugačno presojo glede zaključka o manjkajoči trditveni podlagi v zvezi z višino zahtevka ne vpliva okoliščina, da je toženka tožnici poravnala 375 EUR iz naslova nakupa rož. Toženka je s plačilom tega zneska pristala na ceno navedene postavke iztoževanega računa. Zgolj v tem delu višina dolga po iztoževanem računu med pravdnima strankama ni bila sporna, ne pa tudi glede preostalih iztoževanih storitev. V nasprotju s pritožbenim zatrjevanjem to toženkino plačilo ne dokazuje, da je med pravdnima strankama obstajal dogovor o cenah tudi glede preostalih storitev v višini, kot jih je toženki zaračunala tožnica. Zato prvostopenjsko sodišče s tem, ko ni upoštevalo te okoliščine pri svoji presoji, ni zagrešilo nobene izmed bistvenih kršitev določb postopka, tudi ne očitane protispisnosti (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

11.S pritožbenimi navedbami, da sta se pravdni stranki dogovorili o okvirni ceni, kar izhaja iz izpovedbe priče C. C., pritožnica nasprotuje s strani prvostopenjskega sodišča ugotovljenemu dejanskemu stanju, kar v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. V pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja sodijo tudi pritožbene navedbe glede dokazne ocene izpovedbe tožničine prokuristke ter pritožbena trditev, da če toženka okvirne cene plačila tožničinega dela ne bi imela, se med različnimi ponudbami ne bi odločila ravno za tožničino.

11.S pritožbenimi navedbami, da sta se pravdni stranki dogovorili o okvirni ceni, kar izhaja iz izpovedbe priče C. C., pritožnica nasprotuje s strani prvostopenjskega sodišča ugotovljenemu dejanskemu stanju, kar v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. V pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja sodijo tudi pritožbene navedbe glede dokazne ocene izpovedbe tožničine prokuristke ter pritožbena trditev, da če toženka okvirne cene plačila tožničinega dela ne bi imela, se med različnimi ponudbami ne bi odločila ravno za tožničino.

11.S pritožbenimi navedbami, da sta se pravdni stranki dogovorili o okvirni ceni, kar izhaja iz izpovedbe priče C. C., pritožnica nasprotuje s strani prvostopenjskega sodišča ugotovljenemu dejanskemu stanju, kar v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. V pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja sodijo tudi pritožbene navedbe glede dokazne ocene izpovedbe tožničine prokuristke ter pritožbena trditev, da če toženka okvirne cene plačila tožničinega dela ne bi imela, se med različnimi ponudbami ne bi odločila ravno za tožničino.

12.Glede na obrazloženo pritožba proti II. točki izreka prvostopenjske odločbe ni utemeljena. Posledično tudi ni utemeljena proti stroškovni odločitvi v III. točki izreka. Ker pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu prvostopenjske odločbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter prvostopenjsko sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

12.Glede na obrazloženo pritožba proti II. točki izreka prvostopenjske odločbe ni utemeljena. Posledično tudi ni utemeljena proti stroškovni odločitvi v III. točki izreka. Ker pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu prvostopenjske odločbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter prvostopenjsko sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

12.Glede na obrazloženo pritožba proti II. točki izreka prvostopenjske odločbe ni utemeljena. Posledično tudi ni utemeljena proti stroškovni odločitvi v III. točki izreka. Ker pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu prvostopenjske odločbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter prvostopenjsko sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

13.O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in s 155. členom ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške, mora pa toženki povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je toženki v skladu s priglašenim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (OT) glede na vrednost izpodbijanega dela prvostopenjske odločbe (1.931,62 EUR) priznalo 375 točk za odgovor na pritožbo (1. točka tar. št. 22 OT), 7,5 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), vse povečano za 22 % DDV (50,49 EUR), ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR skupaj torej 279,99 EUR. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).

13.O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in s 155. členom ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške, mora pa toženki povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je toženki v skladu s priglašenim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (OT) glede na vrednost izpodbijanega dela prvostopenjske odločbe (1.931,62 EUR) priznalo 375 točk za odgovor na pritožbo (1. točka tar. št. 22 OT), 7,5 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), vse povečano za 22 % DDV (50,49 EUR), ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR skupaj torej 279,99 EUR. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).

13.O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in s 155. členom ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške, mora pa toženki povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je toženki v skladu s priglašenim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (OT) glede na vrednost izpodbijanega dela prvostopenjske odločbe (1.931,62 EUR) priznalo 375 točk za odgovor na pritožbo (1. točka tar. št. 22 OT), 7,5 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), vse povečano za 22 % DDV (50,49 EUR), ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR skupaj torej 279,99 EUR. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 619, 642, 642/2

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 619, 642, 642/2

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 619, 642, 642/2

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.