Jedro

Po določbi prvega odstavka 1. člena ZBPP je namen tega zakona uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti tudi upravičencem, ki glede na svoj socialni položaj brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogli zagotoviti. Vendar v pravico do sodnega varstva ne sodijo obveznosti, ki so s sodnimi odločbami naložene takšnim osebam v plačilo. Tožnica tako ne more zahtevati oprostitve plačila stroškov izvršbe, ki so v sklepu o izvršbi priznani nasprotni stranki ali drugim udeležencem.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki oprostitve plačila stroškov izvršilnega postopka I 9/2014, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica dne 18. 12. 2017 vložila prošnjo za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila stroškov tretjega, ki jih je kot dolžnica dolžna povrniti tretji stranki na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Trbovljah I 9/2014 z dne 29. 11. 2017. Kot pojasnjuje toženka, v Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni zakonske podlage, da bi se tožnici lahko dodelila BPP v obliki oprostitve plačila navedenih stroškov. Določba petega odstavka 26. člena ZBPP sicer določa, da se BPP lahko dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega ali izvensodnega postopka, vendar je potrebno določbo razlagati v povezavi z 9. členom ZBPP, ki določa, da dodeljena BPP ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke. V obravnavanem primeru pa gre ravno za to vrsto stroškov. Prošnja tožnice glede na navedeno ni utemeljena, zato jo je toženka zavrnila. Ker objektivni pogoj ni bil izpolnjen, toženka materialnega položaja tožnice niti ni ugotavljala, saj morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja.

3. Tožnica s tožbo izpodbija odločbo toženke iz razloga napačne uporabe materialnega prava. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) razlikuje med izrazom „stranka“ (ta označuje upnika in dolžnika) in „udeleženec“ (ta označuje osebo, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku). Glede na navedeno, tretji, ki je podal ugovor, da bi zavaroval svojo pravico ali pravno korist, ni stranka postopka, kar pomeni, da odvetnik, ki ga je zastopal, ni pooblaščenec nasprotne stranke, temveč pooblaščenec udeleženca. Izpodbijana odločba je zato v nasprotju z materialnim pravom, saj je razlaga določb ZBPP, kot jo poda toženka, v izrecnem nasprotju z določbami ZIZ. Odločitev toženke je tudi sicer v nasprotju z določbami ZBPP, saj tožnica izpolnjuje tako subjektivni kot objektivni kriterij za dodelitev BPP. Toženki je predložila vse potrebne listine, iz katerih so razvidni njeni mesečni prejemki in stroški, po plačilu katerih tožnici ostanejo le minimalna sredstva. Tožnica zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi in ji dodeli BPP v obliki oprostitve plačila stroškov izvršilnega postopka oz., podrejeno da izpodbijano odločbo odpravi in vrne toženki v ponovno odločanje ter odloči o stroških postopka v upravnem sporu.

4. Toženka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, je pa sporočila, da vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo, ter poslala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V petem odstavku 26. člena ZBPP je določeno, da se BPP lahko dodeli kot oprostitev plačila stroškov sodnega ali izvensodnega postopka, predvsem kot oprostitev plačila: stroškov za izvedence, priče, tolmače, vročevalce in prevode, stroškov zunanjega poslovanja sodišča ali drugega organa Republike Slovenije in drugih opravičenih stroškov; pologov varščine za stroške oziroma stroškov izvedbe postopka (predujmi); stroškov javne listine in potrdila, ki so potrebni v postopku pred sodiščem; drugih stroškov postopka. Iz zakonske dikcije jasno izhaja, da gre v navedenih primerih za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila stroškov, ki nastanejo stranki, ki zaproša za dodelitev BPP, ne pa za oprostitev plačila obveznosti, ki jih mora ta poravnati drugim subjektom, kot si to zmotno razlaga tožnica. Tak zaključek potrjuje tudi upravnosodna praksa (na primer v sodbah Upravnega sodišča RS I U 395/2011 z dne 8. 11. 2011 in III U 391/2013 z dne 10. 1. 2014).

7. Po določbi prvega odstavka 1. člena ZBPP je namen tega zakona uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti tudi upravičencem, ki glede na svoj socialni položaj brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogli zagotoviti. Vendar v pravico do sodnega varstva ne sodijo obveznosti, ki so s sodnimi odločbami naložene takšnim osebam v plačilo. Tožnica tako ne more zahtevati oprostitve plačila stroškov izvršbe, ki so v sklepu o izvršbi priznani nasprotni stranki ali drugim udeležencem. Vprašanje, ali je tretji, ki je podal ugovor, imel v izvršilnem postopku status stranke ali udeleženca, na kar se sklicuje tožnica, je za odločanje o dodelitvi BPP nepomembno. Gre za razlikovanje, ki je pomembno v postopku pred izvršilnim sodiščem. Odločitev toženke, ki je utemeljena na 9. členu ZBPP, je torej po mnenju sodišča pravilna in na zakonu utemeljena.

8. Glede na navedeno toženka ob neizpolnjenem objektivnem pogoju ni bila dolžna preverjati še tožničinega materialnega položaja.

9. Sodišče sodi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Ker v zadevi o pravno relevantnih dejstvih med strankama ni spora, je sodišče odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. 11. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.