Jedro

Iz sodnega spisa izhaja, da je bila vročitev toženi stranki opravljena na podlagi fikcije vročitve skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP.

Ker je vročilnica javna listina, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Gre za zakonsko domnevo, ki jo stranka sicer lahko izpodbije, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki v roku 8 dni plačati 1.120,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 400,00 EUR od dne 15. 1. 2021 dalje in od zneska 720,39 EUR od dne 1. 4. 2021 dalje (I. točka izreka) ter v roku 8 dni tožeči stranki povrniti njene stroške postopka v znesku 275,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje oziroma izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka na prvi in drugi stopnji z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. V sporih majhne vrednosti je sodbo mogoče izpodbijati samo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo v skladu s prvim odstavkom 452. člena ZPP izdalo brez razpisa naroka. Štelo je namreč, da med pravdnima strankama ni sporno dejansko stanje, saj tožena stranka navedbam tožeče stranke ni nasprotovala. Podala je zgolj nesubstanciran ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem je zatrjevala, da ne ve, na podlagi česa jo tožeča stranka terja, ter jo pozivala, da predloži listinsko dokumentacijo, na podlagi katere se bo lahko izrekla glede temelja in višine terjatve. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe navedla ustrezno trditveno podlago ter dokaze, tožena stranka pa na to ni odgovorila, čeprav je bila s strani sodišča pozvana, da odgovori na vlogo tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožena stranka trditev tožeče stranke ni substancirano prerekala, zato je skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP treba ta dejstva šteti za priznana.

7. Tožena stranka v pritožbi navaja, da ne drži, da med pravdnima strankama ni sporno dejansko stanje, saj je v ugovoru zoper sklep o izvršbi nasprotovala zahtevku tožeče stranke, k drugemu procesnemu dejanju pa ni bila pozvana, niti ni prejela nobene druge vloge s strani tožeče stranke. Sodišču prve stopnje očita, da v izpodbijani sodbi ni navedlo, kdaj naj bi tožena stranka prejela tožbo.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz sodnega spisa izhaja, da je bila vročitev toženi stranki opravljena na podlagi fikcije vročitve skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP (obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi, list. št. 36). Ta določa: „Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.“ Kljub temu, da se pisanje v primeru neuporabnega hišnega predalčnika vrne sodišču, se vročitev s potekom 15‑dnevnega roka šteje za opravljeno.

9. Iz vročilnice z dne 29. 12. 2021 (obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi, list. št. 36) je razvidno, da dne 13. 12. 2021 pisma ob poskusu vročitve ni bilo mogoče izročiti niti naslovniku (toženi stranki) niti odraslemu članu gospodinjstva, zato je vročevalec v njegovem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Iz vročilnice izhaja tudi, da naslovnik pisma v tem roku ni prevzel in ker je bil njegov predalčnik neuporaben, se je pismo vrnilo sodišču. 10. Ker je vročilnica javna listina, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Gre za zakonsko domnevo, ki jo stranka sicer lahko izpodbije, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.1 Vendar v obravnavanem primeru tožena stranka v pritožbi niti ne zatrjuje morebitnih nepravilnosti v zvezi s samo vročilnico.

11. Poleg tega je tožena stranka vložila ugovor zoper sklep o izvršbi po Odvetniški pisarni A. & B. (odvetnici C. B. in D. B. iz L.), ki je vložila tudi pritožbo zoper izpodbijano sodbo. Iz vročilnic, priloženih listovni številki 34 sodnega spisa, izhaja, da je odvetniška pisarna A. & B. d. o. o. dne 1. 10. 2021 prejela dopolnitev tožbe tožeče stranke in poziv sodišča, da odgovori nanjo. V skladu z določbo 137. člena ZPP se stranki v primeru, da ima pooblaščenca, pisanja vročajo preko njega. S tem se šteje vročitev za opravljeno.

12. Pritožnica je navajala še, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določbe postopka na podlagi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko ni navedlo, kdaj naj bi tožena stranka prejela dopolnitev tožbe. Navedeno ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 6 izpodbijane sodbe navedlo, da je tožena stranka ostala pasivna, čeprav je bila s strani sodišča pozvana, da odgovori na vlogo tožeče stranke. Iz navedene obrazložitve izhaja, da je sodišče prve stopnje (pravilno) štelo, da je bila vročitev opravljena pravilno. Izrecno sicer res ni navedlo točnega dne, kdaj naj bi tožena stranka dopolnitev tožbe prejela, a kot pojasnjeno, to izhaja iz podatkov spisa.

13. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določbe postopka na podlagi 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi nasprotovala zahtevku tožeče stranke, sodišče pa v izpodbijani sodbi zaključuje, da dejansko stanje med strankama ni sporno. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 3 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo, da je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da tožeči stranki ne dolguje ničesar. Ustrezno je pojasnilo tudi, da zgolj omenjena navedba ne pomeni substanciranega prerekanja trditev tožeče stranke (točka 6 obrazložitve izpodbijane sodbe). V skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP namreč tudi dejstva, ki jih stranka zanika _brez navajanja razlogov_, štejejo za priznana. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da dejansko stanje med strankama ni sporno.

14. Morebitnih drugih pritožbenih navedb v zvezi z opravljeno vročitvijo tožena stranka ne navaja. Pritožba tožene stranke zato ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

15. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP). Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedla ničesar takšnega, s čimer bi prispevala k odločitvi o pritožbi, in zato po oceni pritožbenega sodišča ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Glej na primer VSRS Sodba II Ips 75/2019 z dne 6. 2. 2020 in druge.