Jedro

Interesa za zahtevek na zaupanje hčerke v varstvo in vzgojo njej tožnica po polnoletnosti hčerke nima več. V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zato je sodišče druge stopnje izpodbijano IV. točko izreka sodbe spremenilo tako, da je tožbo tožnice v delu s tožbenim zahtevkom na zaupanje hčerke D. D. v varstvo in vzgojo njej (do polnoletnosti hčerke) zavrglo (358. člen ZPP).

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izvedenskemu mnenju v celoti sledilo, zato se toženec neutemeljeno zavzema za še širše stike (vsak teden še razširitev na četrtek, v tednu, ko ni vikend stika, pa še v ponedeljek). Toženec ima stike z mladoletnim C. C. določene tri vikende v mesecu od petka do ponedeljka, v bloku, pri čemer je lahko stik med vikendom bolj kvaliteten in bolj intenziven kot med tednom. V tednu, ko ni vikend stika, je dodatno določeno še popoldne s prenočevanjem. Želja sina C. C., da bo več z očetom, je ustrezno upoštevana, tako kot je otroku v korist. Izvedenka je namreč pojasnila, da želje, ki jih otrok izrazi, niso nujno v njegovo največjo korist.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v IV. točki izreka spremeni tako, da se ta pravilno glasi: "Tožba tožeče stranke po tožbi se v delu s tožbenim zahtevkom za dodelitev hčerke D. D. v varstvo in vzgojo materi do polnoletnosti hčerke zavrže."

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu (v delu III. točke izreka) sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožeča stranka po tožbi (tožena stranka po nasprotni tožbi) nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano delno sodbo razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo sklenila A. A. in B. B. (I. točka izreka). Mladoletnega C. C., rojenega 000, je dodelilo v varstvo in vzgojo materi B. B. (II. točka izreka). V III. točki izreka je določilo stike A. A. s sinom C. C., ki potekajo: vsak prvi, drugi in četrti vikend v mesecu, in sicer od petka, ko oče po končanem pouku prevzame otroka v šoli, do ponedeljka zjutraj, ko oče otroka pripelje k pouku v šolo; v tednu, ko ni vikend stika, ima stik v sredo, ko oče po končanem pouku otroka prevzame v šoli, do naslednjega dne zjutraj, ko ga pripelje k pouku v šolo, starša se lahko sporazumno dogovorita tudi o kakšnem drugem dnevu stika med tednom; v času poletnih šolskih počitnic od 1. julija do vključno 15. julija in od 1. avgusta do vključno 15. avgusta vsako tekoče leto, starša se lahko o časovnem terminu teh stikov dogovorita tudi drugače; v času preostalih šolskih počitnic in dela prostih dni stiki z otrokom potekajo izmenjaje med staršema, ki sta dolžna upoštevati potrebe, želje in koristi mladoletnega otroka. V IV. točki izreka je sodišče ugotovilo, da je tožbeni zahtevek tožnice B. B. za dodelitev hčerke D. D. v varstvo in vzgojo njej do polnoletnosti D. D. utemeljen. Kar je tožnica v tožbi zaradi določitve stikov za mladoletnega C. C. zahtevala več ali drugače, je sodišče zavrnilo (V. točka izreka). Sodišče je zavrglo tožbeni zahtevek tožnice B. B. za določitev stikov s hčerko D. D., tožbeni zahtevek toženca A. A. za dodelitev mladoletnega C. C. v varstvo in vzgojo njemu in za določitev stikov zanj je zavrnilo (VI. in VII. točka izreka). Hkrati je sodišče po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je mladoletnega C. C. začasno dodelilo v varstvo in vzgojo materi in določilo stike A. A. s sinom C. C., z veljavo začasne odredbe do pravnomočnega zaključka tega postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka po tožbi in tožeča stranka po nasprotni tožbi (v nadaljevanju toženec). Pritožuje se deloma zoper III. točko izreka glede določitve obsega tedenskih stikov in v celoti v zvezi s IV. točko izreka, iz vseh pritožbenih razlogov. Toženec je sprejel odločitev sodišča glede dodelitve mld. C. C. v varstvo in vzgojo tožeči stranki po tožbi, toženi stranki po nasprotni tožbi (v nadaljevanju tožnica) in sina na prehod nazaj k tožnici vseskozi pripravlja. Ne more pa soglašati z odločitvijo sodišča glede izvajanja tedenskih stikov toženca s sinom, saj bo ta z očetom preživel še manj časa, kot mu je bila v tožbenem zahtevku pripravljena dopustiti tožnica. En dodaten dan v tednu, ko s sinom nimata vikend stikov, ob treh vikendih v mesecu, predstavlja premalo stikov, sploh upoštevaje izraženo željo sina, da bi bil z očetom več. Željo po širših stikih z očetom mld. C. C. izraža skozi celoten postopek. Tudi izvedenka je izpostavila, da so pogosti, redni in trajni stiki sina z očetom sinu v korist. Stike je treba, kot je izpostavila izvedenka, v izogib pretirani selitvi otroka določiti v blokih, zato toženec predlaga, da se stiki med tednom med njim in mld. sinom določijo tako, da se vsak teden razširijo še na četrtek, v tednu, ko nimata vikend stika, pa naj sin C. C. z njim dodatno preživi še ponedeljek. Izvedenka je izrecno pojasnila, da med staršema glede njunih zmožnosti za skrb za mladoletnega sina ni razlik in sta zanj in za njegove potrebe oba sposobna dobro poskrbeti, zato ni bojazni, da bi bil mld. C. C. kakorkoli oškodovan. Nasprotno, s tovrstno ureditvijo stikov bi bila izpolnjena njegova velika želja, da bo več z očetom. Omogočen bo tudi lažji prehod sina nazaj k materi. Glede odločitve v IV. točki izreka, v kateri je sodišče ugotovilo, da je tožbeni zahtevek tožnice glede dodelitve hčerke pravdnih strank D. D. v varstvo in vzgojo materi do njene polnoletnosti utemeljen, navaja, da za takšno odločitev sodišča ni osnove. Hčerka pravdnih strank D. D. je 18. 1. 2019 postala polnoletna in je sama dolžna vstopiti v sodni postopek kot stranka ter ga prevzeti v stanju, v kakršnem je. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni oziroma razveljavi.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Toženec utemeljeno navaja, da za odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo v IV. točki izreka izpodbijane sodbe, ni pravne podlage. Sodišče odloči o dodelitvi oziroma zaupanju mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo s sodbo, z učinkom od odločitve dalje glede na stanje ob zaključku glavne obravnave. V primeru, da mladoletni otrok tekom postopka postane polnoleten, za odločitev o zaupanju v varstvo in vzgojo ni več podlage, za preživninski zahtevek postane aktivno legitimiran otrok, starši pa izgubijo upravičenost za zastopanje. Na naroku dne 3. 6. 2019 je pooblaščenka tožnice navedla, da jo je (tudi) D. D. (ki je tekom postopka postala polnoletna) pooblastila za zastopanje v tej zadevi in da ostaja relevanten del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na plačevanje preživnine od vložitve tožbe dalje. Glede varstva, vzgoje in stikov je zahtevek od polnoletnosti dalje nerelevanten, pred polnoletnostjo pa toliko, kot bo sodišče odločalo o morebitnih stroških postopka.

6. Navedene trditve ne dajejo podlage za odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo v IV. točki izreka, torej za ugotovitveni zahtevek. Interesa za zahtevek na zaupanje hčerke v varstvo in vzgojo njej tožnica po polnoletnosti hčerke nima več. V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zato je sodišče druge stopnje izpodbijano IV. točko izreka sodbe spremenilo tako, da je tožbo tožnice v delu s tožbenim zahtevkom na zaupanje hčerke D. D. v varstvo in vzgojo njej (do polnoletnosti hčerke) zavrglo (358. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

7. Neutemeljeno se toženec pritožuje glede obsega in izvajanja tedenskih stikov z mladoletnim sinom C. C. (poleg treh vikendov, s katerimi soglaša). Navaja, da je izvedenka izpostavila, da so pogosti, redni in trajni stiki sina z očetom sinu v korist in da je treba stike v izogib pretirani selitvi otroka določiti v blokih, zanemarja pa, da je izvedenka oblikovala tudi konkreten predlog stikov, ki ga je ocenila kot najbolj ustreznega in temu predlogu je sodišče prve stopnje sledilo.

8. Izvedenka je navedla, da je C. C. v največjo korist, da stiki potekajo tako, kot jih je predlagala v prvem izvedenskem mnenju, tj. tri vikende od petka do ponedeljka zjutraj, v tednu, ko ni vikend stika, pa med tednom eno popoldne s prenočevanjem. Stiki tako zajamejo po obsegu približno 1/3 meseca.

9. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izvedenskemu mnenju v celoti sledilo, zato se toženec neutemeljeno zavzema za še širše stike (vsak teden še razširitev na četrtek, v tednu, ko ni vikend stika, pa še v ponedeljek). Toženec ima stike z mladoletnim C. C. določene tri vikende v mesecu od petka do ponedeljka, v bloku, pri čemer je lahko stik med vikendom bolj kvaliteten in bolj intenziven kot med tednom. V tednu, ko ni vikend stika, je dodatno določeno še popoldne s prenočevanjem. Želja sina C. C., da bo več z očetom, je ustrezno upoštevana, tako kot je otroku v korist. Izvedenka je namreč pojasnila, da želje, ki jih otrok izrazi, niso nujno v njegovo največjo korist. Glede stikov med tednom je izvedenka že v prvotnem mnenju navedla, da bi tak (predlagan) režim zagotovil stabilnost in red glede opravljanja šolskih obveznosti med tednom, ko se deček ne bi selil od enega k drugemu staršu. Ravno zaradi bolj intenzivnega stika z očetom je izvedenka predlagala stike mladoletnega sina z njim tri vikende na mesec (in ne dva, kot je predlagala za takrat še mladoletno D. D.).

10. Glede lažjega prehoda mld. C. C. nazaj k materi je izvedenka oblikovala predlog (zaradi principa postopnosti) glede poletnih počitnic (na naroku 3. 6. 2019) med drugim tako, da mld. C. C. pri vsakem od staršev preživi polovico počitnic v juliju in avgustu, čemur je sodišče prve stopnje prav tako sledilo. Izdalo je tudi začasno odredbo, zoper katero toženec ni vložil ugovora in na podlagi katere je do prehoda sina k materi dejansko že prišlo. Ob povedanem se izkaže, da so stiki določeni ustrezno, v celoti skladno z izvedeniškim mnenjem in tako, da so mld. C. C. v (največjo) korist. 11. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pritožbo toženca zoper III. točko izreka zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP). Sodišče druge stopnje namreč v tem delu tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti.

12. Glede na naravo spora in okoliščine primera nosi tožnica v skladu s 413. členom ZPP sama svoje stroške odgovora na pritožbo.