Jedro

V skladu s 386. členom ZFPPIPP sicer poslovna sposobnost dolžniku, zoper katerega je začet postopek osebnega stečaja, ni v celoti odvzeta, omejena pa je tako, da slednji ne more prosto sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Takšni pravni posli so tako brez pravnega učinka. To velja tudi v konkretnem primeru, saj je z omejitvijo dolžnikove poslovne sposobnosti po 386. členu ZFPPIPP omejena tudi njegova pravdna (procesna) sposobnost v enakem obsegu. Konkretna pravdna zadeva pa je taka, da sodi med posle, glede katerih velja omejitev iz 386. člena.

Obrazložitev

Pritožba tožene stranke se zavrže. O b r a z l o ž i t e v : Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pravdni postopek prekinjen od 05.02.2010, saj je bil navedenega dne zoper dolžnika začet postopka osebnega stečaja po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/07 s spremembami, v nadaljevanju ZFPPIPP).

Zoper sklep prvostopenjskega sodišča se zaradi bistvene kršitve pravil postopka (338. člen ZPP) pravočasno pritožuje tožena stranka. Meni, da je prvostopenjsko sodišče preuranjeno prekinilo pravdni postopek, saj sklep o začetku stečajnega postopka z dne 05. 02. 2010 še ni postal pravnomočen. Dodaja še, da je bil prvi sklep o začetku stečajnega postopka izdan že 2. 12. 2009, vendar je bil na podlagi pritožbe toženca razveljavljen. Meni, da bi prvostopenjsko sodišče pri izdaji sklepa o prekinitvi postopka zato moralo upoštevati tudi, da se po določbah ZFPPIPP v takšnem primeru učinki začetka uvedbe stečaja raztezajo od izdaje prvega (in ne kasnejšega) sklepa o začetku stečajnega postopka.

Na pritožbo toženca v navedeni zadevi je dne 19.05.2010 kot zakonita zastopnica toženca odgovorila stečajna upraviteljica OT, ki je pritožbo toženca v celoti umaknila, podrejeno pa predlagala, da se toženčeva pritožba v celoti zavrže ter potrdi sklep prvostopenjskega sodišča. Stečajna upraviteljica navaja, da je z dnem začetka stečajnega postopka prenehalo pooblastilno razmerje sedanjemu pooblaščencu toženca, zato ta brez njenega pooblastila ni upravičen vlagati pravnih sredstev. Dodaja še, da v postopkih zaradi insolventnosti pritožba ne zadrži izvršitve, zato za prekinitev pravdnega postopka ni pomembno, da sklep, opr. št. St 446/2009, z dne 05. 02. 2010 še ni postal pravnomočen.

Pritožba ni dovoljena.

V skladu s 4. odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Pritožbo namreč lahko vložijo le osebe, ki imajo procesno sposobnost za to pravno sredstvo. To med drugim pomeni, da zgolj stranka, ki je popolnoma poslovno sposobna, lahko sama opravlja pravna dejanja (pravdna sposobnost). Stranko, ki nima pravdne sposobnosti tako zastopa njen zakoniti zastopnik (78. člen ZPP), ki lahko pravdna dejanja v imenu stranke opravlja sam ali po pooblaščencu (79. člen ZPP).

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravdni postopek prekinilo na podlagi določbe 4. odstavka 205. člena ZPP, saj je na podlagi vpogleda v poslovni register ugotovilo, da je bil dne 5. 2. 2010 zoper toženca začet postopek osebnega stečaja. Po navedeni določbi se namreč pravdni postopek prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, ki v skladu s prvim odstavkom 244. člena ZFPPIPP nastopijo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. V skladu s 101. členom ZPP s tem dnem preneha tudi pooblastilo, ki ga je dal stečajni dolžnik svojemu pooblaščencu. Po 245. členu v zvezi s 383. členom ZFPPIPP namreč z začetkom stečajnega postopka pridobi pooblastilo za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov stečajni upravitelj, s tem dnem pa prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov ali drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje njegovih poslov.

V skladu s 386. členom ZFPPIPP sicer poslovna sposobnost dolžniku, zoper katerega je začet postopek osebnega stečaja, ni v celoti odvzeta, omejena pa je tako, da slednji ne more prosto sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Takšni pravni posli so tako brez pravnega učinka. To velja tudi v konkretnem primeru, saj je z omejitvijo dolžnikove poslovne sposobnosti po 386. členu ZFPPIPP omejena tudi njegova pravdna (procesna) sposobnost v enakem obsegu. Konkretna pravdna zadeva pa je taka, da sodi med posle, glede katerih velja omejitev iz 386. člena. Zaradi omejene poslovne sposobnosti tako tožena stranka po oceni pritožbenega sodišča ni procesno sposobna za vložitev pritožbe. Slednjo bi tako v konkretnem primeru v njegovem imenu lahko vložila le njegova njegova zakonita zastopnica, tj. stečajna upraviteljica, ki pa tega ni storila. Glede na to, da je pooblastilo pooblaščenca tožnika prenehalo z začetkom stečajnega postopka (101. člen ZPP), zakonita zastopnica pa pa ponovnega pooblastila ni podala, za vložitev pritožbe ni bil upravičen niti toženčev pooblaščenec.

Pritožba tožene stranke zoper izpodbijani sklep je glede na navedeno nedovoljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 1. odstavka 365. člena ZPP).