Jedro

Sodišče prve stopnje je v izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da iz gradbenega dovoljenja, uporabnega dovoljenja, lokacijskega dovoljenja in odločbe Območne G.u.M.S. izhaja, da je parc. št. …., za katero je predlagateljica predlagala, da se določi kot pripadajoče zemljišče k stavbi, nastala iz parc. št. ….. k.o. Murska Sobota, ki predstavlja eno izmed parcel, na katerih se je dovolila gradnja poslovnega centra - objekta "A" in "B". V Pogodbi o medsebojnih razmerjih št. KO-01/A/06 so v 10. členu navedeni skupni deli stavbe. V 12. členu pogodbe je določeno, da je posebni skupni del, ki služi tej stavbi, zemljišče pred poslovnimi prostori, ki se nahajajo v pritličju stavbe, in sicer parc. št. ….... in …..........

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v točki I izreka vzelo na znanje umik predloga predlagateljice zaradi vzpostavitve etažne lastnine na stavbi ID znak: ... stavba... in nepravdni postopek v tem delu ustavilo. V točki II izreka je nepremičnino katastrska občina M.S. parcela ... (ID 2432064) razdelilo in ukinilo, tako da sta nastali dve novi parceli, in sicer: parc. št. 1324/5 k.o. 105 – M.S. v izmeri 193 m2 in parc. št. 1324/6 k.o. 105 – M.S. v izmeri 493 m2, kot to izhaja iz predloga delitve in skice terenske meritve z dne 25. 5. 2016 (priloga C9), ki je sestavni del tega sklepa. Po pravnomočnosti sklepa bo geodetska družba pripravila ustrezni elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru glede zgoraj navedenih novonastalih parcelnih številk. V točki III izreka je novonastalo nepremičnino parc. št. 1324/5 k.o. 105 – M.S. v izmeri 193 m2 določilo kot pripadajoče zemljišče k stavbi z ID znakom: stavba..., na naslovu K. 1a, M.S., kot to izhaja iz predloga delitve in skice terenske meritve z dne 25. 5. 2016 (priloga C9), ki je sestavni del tega sklepa, in sicer kot splošni skupni del navedene stavbe, ki je v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov te stavbe. V točki IV izreka je odločilo, da se nepremičnina parc. št. 1324/5 k.o. 105 M.S. v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka (ID omejitve: 12163203 z začetkom učinkovanja 8. 3. 2010) vpiše v zemljiško knjigo kot splošni skupni del nepremičnine: katastrska občina 105 M.S. stavba... (ID 5390698), ki je v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov te stavbe. Zemljiški knjigi je po pravnomočnosti tega sklepa odredilo izbris zaznambe postopka ID omejitve: 12163203. V točki V izreka je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, skupne stroške (sodna taksa, stroški geodetske službe) pa sta dolžna kriti predlagateljica N.Š. in nasprotni udeleženec R.S. po enakih delih. O višini stroškov bo sodišče odločilo s posebnim sklepom, ko bodo le-ti znani.

2. Zoper sklep v celoti je pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu vložila udeleženka B.M., iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Pritožba sodišču prve stopnje očita, da je zmotno zaključilo, da naj bi bil „predlog predlagateljice konkretiziran, podan v skladu z 21. členom ZNP in tudi v skladu z 46. in nadaljnjimi členi Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča – (v nadaljevanju ZVEtL-1)“. Iz vsebine pisnih vlog predlagateljice ni razvidno, kaj konkretno je v zadevi sploh predlagala, njen predlog je pavšalen in v ničemer konkretiziran, zato ne izpolnjuje pogojev iz 21. člena ZNP. Sodišče prve stopnje se z dejanskim stanjem obravnavane zadeve sploh ni ukvarjalo, pri dokazni oceni ni izhajalo iz metodološkega napotka, vsebovanega v 8. členu ZPP in je sprejelo pomanjkljive ter enostranske zaključke izrazito v korist predlagateljice, saj drugače ne bi zaključilo, da navedbe pritožnice v zvezi z razširitvijo letnega gostinskega vrta ne morejo biti predmet obravnave v tem postopku. Pritožnici so bile s postopanjem sodišča kršene številne v pritožbi navedene ustavne pravice oziroma ji ni bila zagotovljena pravica do enakosti pred zakonom (14. člen URS), pravica do enakega varstva (22. člen URS), pravica do sodnega varstva (23. člen URS) in pravica do pravnega sredstva (25. člen URS). Sodišče bi moralo izvesti narok ter zaslišati pritožnico, ki bi lahko z izpovedbami dokazala, da predlog predlagateljice ni utemeljen. Predlagateljica vznemirja pritožničino solastninsko pravico, ki ima slednja na skupnih prostorih objekta, saj je razširila letni gostinski vrt, za kar ni pridobila ustreznih soglasij, hkrati pa je s tem pritožnici povzročila nepopravljivo škodo, ki jo je utrpela zaradi izrazitega upada strank. Po stanju v naravi, kakor tudi na podlagi geodetskega načrta je mogoče jasno ugotoviti, da bi se v primeru ugoditve predlogu predlagateljice zaprla dostopna intervencijska pot za vozila, ki je že zdaj izjemno težko prevozna. Za širitev obstoječega funkcionalnega zemljišča ni nobene pravne in dejanske podlage, saj je obstoječe funkcionalno zemljišče povsem ustrezno in sodišče prve stopnje takšnim navedbam pritožnice neutemeljeno ni sledilo. Predlagateljica za redno rabo svojega poslovnega prostora ne potrebuje (še dodatnega) funkcionalnega zemljišča. Po mnenju pritožnice predlagateljica tovrstnih potreb ni zatrjevala, še manj dokazala. Neutemeljeno je ravnanje sodišča, ko je vpogledalo v Pogodbo o medsebojnih razmerjih št. KO-01/06, saj se pritožnica z njo ne strinja in jo je podpisala zgolj iz razloga, ker ji je bilo rečeno, da jo mora podpisati. Zaključek sodišča prve stopnje o tem, da pritožnica „ni dokazala drugačnega stanja“ ni pravilen, saj ji sodišče tega ni omogočilo. Zmotno je stališče, da izvedba dokaza z zaslišanjem pritožnice za razjasnitev dejanskega stanja ni potrebna. Sodišče prve stopnje ni ugodilo substanciranemu dokaznemu predlogu po zaslišanju pritožnice in razlogov za svojo odločitev ni obrazložilo, kar pomeni, da so ji bile kršene ustavne pravice, prav tako pa je bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Pritožnica se zavzema za ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijanega sklepa v smeri zavrnitve predloga v celoti oziroma podrejeno za razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je v skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo sklep sodišča prve stopnje ter ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP) bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, prav tako je glede na ugotovljene dejanske okoliščine pravilno uporabilo materialno pravo. V izogib ponavljanju sodišče druge stopnje povzema pravilne zaključke sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi izvajanji pa dodaja:

5. Čeprav iz besedila na začetku pritožbe izhaja, da se pritožnica „ne strinja s prvostopenjsko odločitvijo v celoti“, je iz pritožbenih izvajanj razvidno, da se pritožnica ne strinja z odločitvijo o določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi kot splošni skupni del stavbe (točka II izreka v povezavi s točko IV izreka), ne poda pa navedb o tem, v čem naj bi bil nepravilen preostali del odločitve, zato se je sodišče druge stopnje osredotočilo na presojo pravilnosti odločitve, na katero se nanašajo pritožbena izvajanja.

6. Sodišče prve stopnje je v posledici umika predloga za vzpostavitev etažne lastnine (in ustavitve postopka v tem delu) v postopku odločalo le še o določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi. Po izvedenem dokaznem postopku je najprej odločilo, da se nepremičnina parc. št. 1324/4 k.o. 105-M.S. razdeli na dve novi parceli – in sicer parc. št. 1324/5 in 1324/6 (zoper to odločitev pritožba ne poda nobene graje) in da se novonastala nepremičnina parc. št. 1324/5 k.o. 105-M.S. v izmeri 193 m2 določi kot pripadajoče zemljišče k stavbi z ID znakom: stavba 105-6393 na naslovu K. 1a, M.S. kot splošni skupni del stavbe, ki je v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov.

7. Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da predlog predlagateljice ni konkretiziran in ni podan v skladu z 21. členom ZNP, saj je (kot izhaja iz točke 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa) sodišče prve stopnje ugotovilo, da je predlagateljica že v predlogu z dne 2. 6. 2009 navedla, da (med drugim) predlaga določitev pripadajočega zemljišča v stavbi (ter je v zvezi s tem navedla, katere nepremičnine predlaga, da se kot takšne določijo), svoj predlog pa je dopolnila dne 18. 2. 2014, ko je navedla stranke, zemljiško parcelo, ki se jo naj določi kot pripadajoče zemljišče v stavbi št...., lastnike tega zemljišča ter je za svoje navedbe predložila dokazila. Sodišče druge stopnje soglaša s prvostopenjskim zaključkom, da takšen predlog vsebuje vse potrebne sestavine, ki jih določata 21. člen ZNP in 46. člen ZVEtL-1 in pritožba z izvajanji v tej smeri ne more biti uspešna. Po predhodno obrazloženem ne drži, da „iz vsebine pisnih vlog predlagateljice nikakor ni mogoče ugotoviti, kaj konkretno je predlagateljica v obravnavani zadevi sploh predlagala“.

8. Pritožnica se neuspešno sklicuje na to, da zaključek sodišča prve stopnje v zvezi s tem, da „navedbe pritožnice v zvezi z razširitvijo letnega gostinskega vrta ne morejo biti predmet obravnave v tem postopku“ pomeni, da je sodišče prve stopnje „odločilo enostransko in sprejelo pomanjkljive zaključke, neupoštevaje določbo 8. člena ZPP“. Vprašanje dovoljenosti razširitve letnega gostinskega vrta (s čemer se pritožnica očitno ne strinja) nikakor ne more biti predmet postopka, v katerem je podan predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Posledično se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno ukvarjati z navedbami pritožnice o tem in o vznemirjanju solastninske pravice ter škodo, ki bi ji naj bila pritožnici pri tem povzročena in izpodbijan sklep zaradi tega nima pomanjkljivosti ter odločitev ni bila sprejeta „enostransko in v izrazito korist predlagateljice“, kot izhaja iz pritožbe. Pritožnici prav tako niso bile kršene številne v pritožbi navedene ustavne pravice oziroma ji je bila zagotovljena pravica do enakosti pred zakonom (14. člen URS), pravica do enakega varstva (22. člen URS), pravica do sodnega varstva (23. člen URS) in pravica do pravnega sredstva (25. člen URS).

9. Izpodbijan sklep je obrazložen, vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, sodišče prve stopnje je pravilno izvedlo dokazni postopek, katerega izsledki so podlaga za izpodbijano odločitev ter pritožnica ne more biti uspešna s pritožbenimi izvajanji, ki se nanašajo na bistveno kršitev določb postopka v zvezi z izvedbo dokazov. Sodišče prve stopnje je izvedlo predlagane dokaze, za katere je glede na podan predlog odločilo, da so bistveni za odločitev. Pri tem je odločilo, da ne bo izvedlo dokaza z zaslišanjem udeleženke B.M. (ni vpogledalo v listinsko dokumentacijo, ki se nahaja v sodnem spisu Okrajnega sodišča v M.S. P 611/2011 in zaslišalo priče Š.Š. in udeleženca R.S.), ker je presodilo, da že listinska dokumentacija v spisu in vsi ostali izvedeni dokazi dajejo zadostno podlago za meritorno odločitev, pritožnica pa je navajala zgolj pavšalne razloge, zakaj naj predlagateljičin predlog ne bi bil utemeljen, zaradi česar je ocenilo (glede na dejstvo, da izpoved ne more nadomestiti trditvene podlage), da njeno zaslišanje ni potrebno (glede na podane trditve bi bilo namenjeno le ugotavljanju dejstev, ki za odločitev v obravnavani zadevi niso pomembna). Glede na pritožbena izvajanja, da bi pritožnica, ki je tudi sama zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine – posameznega dela št. 2, ki se nahaja v poslovni stavbi na K. 1a, M.S., št...., k.o. M.S. (etažna lastnina), ki v naravi predstavlja poslovni prostor; da ima predlagateljica neposredno ob poslovnem prostoru pritožnice na nepremičnini parc. št. 1324/2, k.o. M.S. poslovni prostor BAR „K.B.K.“, ki v naravi predstavlja gostinski lokal, ki ga je predlagateljica brez soglasja pritožnice razširila ter postavila gostinski vrt z nadstrešnico, s čemer je vznemirila pritožničino solastninsko pravico in nadaljnja navajanja v zvezi s cvetličarsko dejavnostjo, sproženim postopkom zaradi prenehanja vznemirjanja solastninske pravice in domnevno utrpelo nepopravljivo škodo, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ko je glede na izveden dokazni postopek v izvedenih dokazih imelo zadostno podlago za odločitev, utemeljeno zavrnilo omenjene dokaze, ki ne bi mogli v ničemer doprinesti k drugačni odločitvi.

10. Sodišče prve stopnje se o zatrjevanem vznemirjanju solastninske pravice, škodi, nepodanem soglasju za gostinski vrt, glede na to, da je odločalo o predlogu določitve pripadajočega zemljišča k stavbi, ni bilo dolžno ukvarjati in podajati še bolj obsežnih razlogov za svojo odločitev v zvezi z zavrnitvijo dokaznih predlogov in to ni imelo vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Kot izhaja iz pritožbe, je „ustavno sprejemljiv razlog za neizvedbo dokaza podan le v primeru, če dokaz ni relevanten – torej če je namenjen ugotavljanju dejstva, ki za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno“. Pritožnica s pavšalnimi pritožbenimi izvajanji, da „s tem ko sodišče prve stopnje dokaznim predlogom pritožnice brez utemeljenega razloga ni ugodilo, ji ni bila dana možnost, da se izjavi o ključnih dejstvih oziroma da kot resnične dokaže tiste okoliščine, ki so za odločitev v predmetni zadevi bistvene“, tako ne more biti uspešna. Sploh ker iz v postopku izvedenih dokazov izhaja, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zakon predvideva za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi.

11. V zvezi s pritožničinim nezadovoljstvom, ki se nanaša na vprašanja vznemirjanja solastninske pravice, morebitno škodo, pridobitvijo vseh potrebnih soglasij za obratovanje letnega vrta pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da se bo pritožnica mogla poslužiti drugih, za posamezno zadevo ustreznih, postopkov in se neutemeljeno pritožuje, da v zvezi s tem ni bila zaslišana v predmetnem postopku. V postopku na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje ima podlago v izvedenem dokaznem postopku, dokazna ocena je celovita in vsebinsko prepričljiva ter je pritožbene navedbe ne omajejo. Nestrinjanje z dokazno oceno še ne pomeni, da so bile kateri izmed strank kršene ustavne pravice, da je odločitev enostranska, pomanjkljiva in posledično nezakonita.

12. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so v konkretnem primeru podani vsi pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, ki izhajajo iz 41., 42. in 43. člena ZVEtL-1 (kot izhaja iz točk od 16 – 20 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Prvi odstavek 42. člena ZVEtL-1 določa, da je pripadajoče zemljišče tisto, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. 1. 2003. V prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1 je določen obseg pripadajočega zemljišča in merila za določitev le-tega, v drugem odstavku pa je določeno, da se (če se z uporabo meril po prejšnjem odstavku ne dokaže drugače) za pripadajoče zemljišče šteje tisto zemljišče, ki je bilo z upravno odločbo določeno kot funkcionalno zemljišče ali gradbena parcela stavbe.

13. Sodišče prve stopnje je v izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da iz gradbenega dovoljenja, uporabnega dovoljenja, lokacijskega dovoljenja in odločbe Območne G.u. M.S. izhaja, da je parc. št. 1324/4, za katero je predlagateljica predlagala, da se določi kot pripadajoče zemljišče k stavbi, nastala iz parc. št. 1324 k.o. M.S., ki predstavlja eno izmed parcel, na katerih se je dovolila gradnja poslovnega centra – objekta „A“ in „B“. V Pogodbi o medsebojnih razmerjih št. KO-01/A/06 so v 10. členu navedeni skupni deli stavbe.1 V 12. členu pogodbe je določeno, da je posebni skupni del, ki služi tej stavbi, zemljišče pred poslovnimi prostori, ki se nahajajo v pritličju stavbe, in sicer parc. št. 1324/3 in 1324/4. 14. Na podlagi navedenega je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je predlagateljica dokazala, da je parc. št. 1324/4 pripadajoče zemljišče k stavbi št.... k.o. M.S. Velja namreč domneva (ki tekom postopka ni bila izpodbita), da se za pripadajoče zemljišče šteje tisto zemljišče, ki je bilo z upravno odločbo določeno kot funkcionalno zemljišče ali gradbena parcela stavbe, če se z uporabo drugih meril ne dokaže drugače. Sodišče prve stopnje je prav tako pravilno zaključilo, da udeleženka B.M., ki se tekom postopka edina ni strinjala z določitvijo pripadajočega zemljišča, z uporabo drugih meril ni uspela dokazati drugačnega stanja, saj s svojimi pavšalnimi navedbami, ki se nanašajo na to, da „za širitev funkcionalnega zemljišča ni potrebe, ker je obstoječe povsem ustrezno ter da predlagateljica zasleduje zgolj lastne interese“, ne more omajati dokazno podprtih trditev predlagateljice in zgoraj obrazloženih ugotovitev sodišča prve stopnje. Predvsem upoštevaje dejstvo, da sodišče prve stopnje kot pripadajoče zemljišče k stavbi ni določilo celotne nepremičnine parc. št. 1324/4, ampak le njen manjši novonastali del parc. št. 1324/5, s čemer sta se kot solastnika nepremičnine parc. št. 1324/4 k.o. M.S. strinjala I-R. d.o.o. in M.O. M.S. (ter tudi vsi ostali udeleženci postopka, razen pritožnice).

15. Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na to, da sodišče prve stopnje ne bi smelo vpogledati in kot dokaz uporabiti Pogodbe o medsebojnih razmerjih, ker se z njo ne strinja in jo je podpisala zgolj zaradi tega, ker ji je bilo rečeno, da jo mora podpisati. Navedene trditve niso predmet razreševanja v postopku določitve pripadajočega zemljišča k stavbi, ampak morebitnega drugega postopka, v katerem bi lahko pritožnica izpodbijala veljavnost Pogodbe o medsebojnih razmerjih. Dokler pa slednja ni dokazala, da omenjena pogodba ne velja, jo lahko sodišče prve stopnje kot veljavno pogodbo vpogleda in dokazno oceni, kakor je tudi pravilno storilo.

16. Prav tako niso utemeljena pritožbena izvajanja, da naj bi bilo po stanju v naravi in na podlagi geodetskega načrta „mogoče jasno ugotoviti, da bi se v primeru ugoditve predlogu predlagateljice zaprla dostopna in intervencijska pot za vozila, ki je že sedaj izjemno težko prevozna“, kar naj bi pomenilo, da predlog ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je že na naroku na kraju samem, ki ga je opravilo dne 25. 5. 2016, upoštevaje geodetski posnetek stavbe št.... ter parc. št. 1324/2 in 1324/4 k.o. M.S. ugotovilo, da terasa lokala last predlagateljice in udeleženca R.S. segata v nepremičnino parc. št. 1324/4 k.o. M.S. ter da zemljišče parc. št. 1324/4 ni bilo prevozno (zaradi cvetličnih korit) in z vozili iz K. ni bil mogoč dostop na parc. št. 1324/4 k.o. M.S.. Zaključilo je, da zemljišče parc. št. 1324/4 k.o. M.S. ni le intervencijska pot, ampak v naravi predstavlja tudi dostopno in dovozno pot do poslovnih objektov na južni strani stavbe št.... in z določitvijo novonastale parcele 1324/5 k.o. M.S. kot pripadajočega zemljišča k stavbi št.... se nikakor ne bi zaprla intervencijska pot za vozila (kot izhaja tudi iz skice terenske meritve), saj bi stanje v naravi ostalo nespremenjeno.

17. Neutemeljena so nadaljnja pritožbena izvajanja v zvezi s tem, da „predlagateljica za redno rabo svojega poslovnega prostora ne potrebuje (še dodatnega) funkcionalnega zemljišča na način, kot je to predlagala v predmetnem postopku“ (pri čemer torej pritožnica priznava, da je razumela vsebino predlagateljičinega predloga, kar je v nasprotju s predhodnimi pritožbenimi izvajanji, ko je zatrjevala, da je predlog nepopoln in neprimeren za obravnavo). Vprašanje postopka ni bilo, ali predlagateljica potrebuje ali ne potrebuje dodatnega funkcionalnega zemljišča, ampak je sodišče prve stopnje presojalo, ali so izpolnjeni pogoji za to, da se s strani predlagateljice predlagana nepremičnina lahko določi kot pripadajoče zemljišče k stavbi.

18. Ob izpolnitvi vseh zakonsko predvidenih pogojev za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, soglašanju vseh drugih udeležencev postopka s tem in (predvsem) obeh lastnikov navedenega zemljišča, pritožnica zgolj s pavšalnim nasprotovanjem širitve pripadajočega zemljišča, brez da bi izkazala utemeljene razloge za to, ne more biti uspešna. Po povedanem, ko je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu jasno in natančno obrazložilo, zakaj je sprejelo takšno odločitev, ki je pritožnica s pritožbenimi izvajanji ni mogla izpodbiti, je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

19. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Skupni deli stavbe so tisti deli, ki so namenjeni skupni rabi vseh etažnih lastnikov, med drugim tudi zemljišče, na katerem stavba stoji (navedeno v 4. členu pogodbe – to rej na parc. št. 1324, 1323, 1325/1 in 1325/2, vse k.o. M.S. oziroma namesto parc. št. 1324 na parc. št. 1324/2, 1324/3 in 1324/4).