Jedro

Presoja predpostavk za izdajo zamudne sodbe.

Pritožba neupravičeno očita sodišču, da bi moralo preveriti utemeljenost dejstev in njihovega morebitnega nasprotja ne le z dokazi, ki jih je tožeča stranka priložila, pač pa tudi s tistimi, ki jih je predlagala v dokaz, konkretno vpogled v pravdne spise.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba v 2. točki izreka delno razveljavi glede plačila zneska 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.11.2006 do plačila ter glede plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 29.514,00 EUR od 27.11.2006 do plačila ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ostalem se pritožba zavrne in v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je tožencu naložilo, da je dolžan izročiti tožnikoma PID – Projekt za izvedbo del na stanovanjskem objektu – dvojčku, št. gradbenega dovoljenja 351-143/2005, št. projekta PGD št. 104/04 februar 2005, za nepremičnino tožnikov, stoječo na parc. št. 1694/19, k.o. G., v 15 dneh. Tožencu je naložilo, da je dolžan plačati tožnikoma nerazdelno znesek 34.514,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od sklenitve prodajne pogodbe 27.11.2006 do plačila ter da jima je dolžan plačati odškodnino v znesku 1.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe 30.12.2008 do plačila. Tožencu je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov v znesku 1.339,96 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka se zoper sodbo pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga njeno spremembo oziroma razveljavitev. Kot bistveno navaja sledeče: sodišče ni pridobilo pravdnih spisov P 398/2008 in P 182/2008, kar pomeni, da ni preverilo utemeljenosti dejstev in njihovega morebitnega nasprotja z dokazi, ki sta jih tožnika predlagala sama; za tožbene navedbe, da je tožena stranka gradila del stanovanjskega objekta – dvojčka za svoje potrebe in del za prodajo, tožnika nista predložila nobenega dokaza; tožena stranka ne izpolnjuje pogojev iz 1. in 3. člena ZVKSES; tožena stranka ni gradila dvostanovanjske stavbe, kot zatrjujeta tožeči stranki, temveč enostanovanjsko hišo – dvojček, zato je sodišče napačno uporabilo določila ZGO-1 in določila ZVKSES; tožnika o obstoju škode, ki naj bi jima nastala zgolj ugibata, višina škode ni obrazložena oziroma so navedbe o njej skope in pavšalne; o obstoju napak (škode) sklepata na podlagi ugibanja, zato tožba ni sklepčna; trditve, da ima stanovanjska hiša napake in je zaradi tega manj vredna, so v neskladju z dokazi, ki so predloženi, saj iz izjav projektanta in nadzornika ter uporabnega dovoljenja izhaja, da je stanovanjska hiša zgrajena skladno s predpisi; glede roka za jamčevalne zahtevke za znižanje kupnine tožeči stranki nista izkazali, da je bila tožena stranka pravilno in pravočasno obveščena o stvarnih napakah; sodišče je spregledalo, da je v izvedeniškem mnenju poleg stroška sanacije zajet tudi obračun škode v objektu in opremi v višini 5.000,00 EUR, v tožbi zahtevka glede te škode sploh ni, uveljavlja se v tč. IX tožbe v bistveno nižji višini, kar je ponovno v nasprotju s predloženimi dokazi; glede škode zaradi izsuševanja tožba v tem delu ni sklepčna, tožbeni zahtevek ni ustrezno substanciran; glede teka zamudnih obresti so tožbene navedbe v nasprotju z dokazi, saj iz prodajne pogodbe izhaja dogovor, da se kupnina plača v več obrokih, medtem ko tožeči stranki zatrjujeta, da je bila kupnina plačana ob sklenitvi prodajne pogodbe in od takrat zahtevata zamudne obresti.

Pritožba je delno utemeljena.

Zamudno sodbo lahko sodišče izda le, kadar so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Eden izmed njih je zahteva, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Pritožba v zvezi s tem neupravičeno očita sodišču, da bi moralo preveriti utemeljenost dejstev in njihovega morebitnega nasprotja ne le z dokazi, ki jih je tožeča stranka priložila, pač pa tudi s tistimi, ki jih je predlagala v dokaz, konkretno vpogled v pravdne spise P 398/2008 in P 182/2008. Zaradi domneve, da toženec s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi tožbeni zahtevek, sodišče v postopku pred izdajo zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb. Preizkusi le, ali zatrjevana dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki so predloženi, torej le dokazila, ki so priložena tožbi (praviloma listine) in s katerimi sodišče dejansko razpolaga. Pritožba tudi nima prav, da so trditve tožnikov o napakah na stanovanjski hiši v neskladju s predloženimi dokazi in sicer izjavo projektanta in nadzornika ter uporabnim dovoljenjem. Iz navedenih listin res izhaja, da je projekt izvedenih del skladen s predpisi ter da objekt izpolnjuje vse pogoje za izdajo uporabnega dovoljenja po določbah ZGO-1. Odločilno pa je, da se tožeča stranka v tožbi sklicuje na skrite napake nepremičnine, to pa so napake, ki jih ni bilo mogoče ugotoviti ob prevzemu nepremičnine (1. točka 23. člena Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb – ZVKSES, Ur. list RS, št. 18/2004). Tožba torej vsebuje trditve, da gre za skrito napako pri vseh postavkah, glede katerih uveljavlja znižanje kupnine, pritožnik pa se v zvezi s tem ne more sklicevati na pomanjkljive dokaze oziroma na tiste, ki bi jih po njenem tožeča stranka morala predložiti tožbi, pa jih ni. Presoja se le, ali predloženi dokazi ne nasprotujejo trditvam o dejstvih v tožbi. Takšno nasprotje pa pritožba upravičeno očita tožbi le v dveh postavkah in sicer glede zahteve za plačilo zneska 5.000,00 EUR zaradi napačne izvedbe odvodnjavanja in neustrezne hidroizolacije ter zaradi plačila zakonskih zamudnih obresti od preostale glavnice, ki se nanaša na znižanje kupnine, od 28.12.2007 dalje, torej od prodajne pogodbe dalje. Izvedeniško mnenje izvedenca gradbene stroke, ki ga je tožeča stranka priložila tožbi, namreč vsebuje poleg ocene stroškov, ki so potrebni za sanacijo stavbe, da ne bi prišlo več do zamakanja v višini 12.114,00 EUR, tudi oceno stroškov zaradi škode, ki je nastala na objektu in opremi v višini 5.000,00 EUR, pri čemer se slednja nanaša na čiščenje in izsuševanje prostorov ter beljenje ter na demontažo pohištva in ponovno montažo. Iz tožbenih navedb pa izhaja, da naj bi šlo za neustrezno izvedeno odvodnjavanje meteornih vod, katerega strošek ureditve bo znašal najmanj 5.000,00 EUR. Gre za očitno nasprotje med tožbenimi trditvami in listino, ki je priložena tožbi. Enako velja za zakonske zamudne obresti, ki jih tožeča stranka uveljavlja od zneska preveč prejete kupnine od sklenitve prodajne pogodbe dalje, medtem ko prodajna pogodba res vsebuje dogovor o plačilu kupnine v več obrokih v roku enega leta po sklenitvi pogodbe. V opisanem obsegu zato sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati zamudne sodbe, saj niso izpolnjene vse predpostavke zanjo. Zato je pritožbeno sodišče v tem obsegu ugodilo pritožbi in sodbo razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (1. odstavek 354. člena ZPP). V njem bo potrebno opraviti glavno obravnavo in na njej izvesti dokaze, ki bodo bodisi potrdili ali ovrgli trditve tožnikov v tožbi.

V ostalem pa so izpolnjene vse predpostavke za izdajo zamudne sodbe, tudi tista, ki izhaja iz 3. točke 1. odstavka 318. člena ZPP, torej da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi (sklepčnost tožbe). Tožeča stranka utemeljuje svoj tožbeni zahtevek na izročitev projekta za izvedbo del na stanovanjskem objektu – PID, na plačilo preostalega zneska, ki se nanaša na znižanje kupnine ter plačilo odškodnine z določbami ZVKSES. Slednji v 1. in 3. členu opredeljuje vsebino in namen zakona ter definicijo investitorja. Glede na dejanske trditve v tožbi, ki jih v pritožbenem postopku ni več dopustno izpodbijati glede na določbo 3. odstavka 338. člena ZPP (med ostalim tudi ne dejstva, ali je tožena stranka gradila del stanovanjskega objekta – dvojčka za svoje potrebe in del za prodajo ter ali je pravočasno grajala napake), je sodišče prve stopnje materialnopravne določbe tega zakona pravilno uporabilo. To velja tudi glede zahteve na izročitev projekta izvedenih del, saj ima takšna zahteva podlago v določbi 4. točke 1. odstavka 18. člena ZVKSES. V zvezi s tem pritožba neutemeljeno očita sodbi, da je bila tožena stranka po prodajni pogodbi dolžna izročiti le tehnično dokumentacijo, kamor ne sodi PID. ZGO-1 v 39. členu določa, da tehnična dokumentacija med ostalim obsega tudi projekt izvedenih del. Nadalje ne drži ugovor v zvezi z nesklepčnostjo tožbe, da naj bi tožnika o obstoju napak (škode) le ugibala. Sklepčnost tožbe pomeni dolžnost tožeče stranke, da v tožbi navede dejstva, iz katerih glede na določbe materialnega prava izhaja utemeljenost njegovega zahtevka. Ta pa je podana tudi glede zahtevka na znižanje kupnine, ki ima podlago v določbah ZVKSES in Obligacijskega zakonika – OZ, kot tudi glede odškodninskega zahtevka, ki ima podlago v določbi 468. člena OZ.

Pritožbeno sodišče je zato ugotovilo, da v preostalem (nerazveljavljenem) delu niso podani razlogi, s katerimi tožena stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo v preostalem delu zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo na podlagi 353. člena ZPP.

Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo na podlagi 3. in 4. odstavka 165. člena ZPP.