Jedro

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na Občni seji dne 14. 1. 2015 sprejelo načelno pravno mnenje, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP določba četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upošteva. Navedeno pomeni, da se pri vročitvi s fikcijo (ko naslovnik sodnega pisanja dejansko ne prevzame) rok izteče z zadnjim dnem ne glede na to, ali pade na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan. Pritožba, vložena dne 12. 1. 2015, je zato prepozna

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom in imenovalo upraviteljico. Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in upnikov predlog za začetek stečajnega postopka zavrne. Priglaša tudi pritožbene stroške.

2. Pritožba je prepozna.

3. Pritožnik navaja, da mu vse do dne 12. 1. 2015, ko ga je poklicala upraviteljica, ni bilo znano, da se je zoper njega začel postopek osebnega stečaja in da mu torej ni bil vročen niti izpodbijani sklep niti predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja. Navedene trditve pritožnika ne držijo.

4. Po vpogledu v spis pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil sklep o začetku postopka osebnega stečaja, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo dne 8. 12. 2014, dolžniku vročen s fikcijo na podlagi 4. odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Iz vročilnice, ki dokazuje opravljeno vročitev sklepa o začetku osebnega stečaja nad dolžnikom, izhaja, da je bilo dolžniku na njegov naslov dne 10. 12. 2014 v njegovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je sodno pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Navedeni rok se je iztekel 25. 12. 2014, kar je bil sicer dela prost dan, ki bi se ob upoštevanju pravila o izteku rokov iz 4. odstavka 111. člena ZPP iztekel šele 29. 12. 2014. Vendar pa predstavlja podaljšanje roka v smislu 4. odstavka 111. člena ZPP pravno dobroto, do katere je upravičen le naslovnik, ki je pošiljko dejansko prevzel. Za naslovnika, ki pošiljke ni dejansko prevzel (in mu je bila vročena s fikcijo), podaljšanje roka po 4. odstavku 111. člena ZPP nima smisla. Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je na Občni seji dne 14. 1. 2015 sprejelo načelno pravno mnenje, da se pri izteku roka iz 4. odstavka 142. člena ZPP določba 4. odstavka 111. člena ZPP ne upošteva. Navedeno pomeni, da se pri vročitvi s fikcijo (ko naslovnik sodnega pisanja dejansko ne prevzame) rok izteče z zadnjim dnem ne glede na to, ali pade na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan. Pritožba zoper navedeni sklep, ki jo je stečajni dolžnik vložil dne 12. 1. 2015, je zato prepozna.

5. Pritožbeno sodišče še pripominja, da je pravila ZPP o vročanju treba razlagati ne le z vidika pravice naslovnika, da je (o sodnem pisanju) pravočasno obveščen, pač pa tudi z vidika njegove dolžnosti, da sodno pisanje sprejme. Vsi subjekti (fizične in pravne osebe), ki so lahko nosilci pravic in obveznosti in ki imajo polno poslovno sposobnost, morajo računati s tem, da so lahko kadarkoli udeleženi v sodnem, upravnem ali kakšnem drugem prisilnem postopku, zato so dolžni svoje življenje in poslovanje organizirati tako, da uradna pisanja na primeren in enostaven način sprejmejo. Če tega ne storijo, jih zadenejo posledice fiktivnih vročitev, pa še te so urejene tako, da nudijo naslovniku zadosti realnih možnosti, da pisanje tudi dejansko prejme. Le poštni nabiralnik mora postaviti na vidno mesto na svojem naslovu (sedežu) in pobirati (ali zagotoviti pobiranje pošte po tretji osebi) pošto iz njega, da prepreči fiktivno vročitev. Te zahteve niso nesorazmerne, še zlasti ne pravici tretjih oseb do sodnega varstva.

6. Čeprav ni več relevantno, pa pritožbeno sodišče še dodaja, da je bil dožniku osebno vročen predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja dolžniku, s pozivom, da se o upnikovem predlogu izjavi. Dolžnik je prejem predloga in poziva, ki je bil opravljen dne 12. 11. 2014, potrdil s podpisom vročilnice, ki je javna listina, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njej navedeno.

7. Iz navedenih razlogov je drugostopenjsko sodišče pritožbo kot prepozno zavrglo (128. člen ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.