Jedro

V skladu z določbo prvega odstavka 436. člena ZGD lahko družbena pogodba določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti ali da je lahko izključen iz družbe, ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa oziroma izključitve. V skladu z določbo prvega odstavka 437. člena ZGD z izstopom preneha poslovni delež dosedanjega družbenika in vse z deležem povezane pravice in obveznosti. Tako nekdo, ki v času začetka postopka za izbris določene družbe po ZFPPod ni bil več družbenik te družbe, ne odgovarja za njene obveznosti, saj ni mogoče šteti, da je podal izjavo z vsebino, določeno v prvem odstavku 394. člena ZGD.

Izrek

Pritožbi J. P. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša nanj, razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba B. M. se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša nanj, potrdi.

Odločitev o pritožbenih stroških J. P. se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom opr. št. Ig ... z dne ..., nadaljuje zoper dolžnikova družbenika B. M., in J. P., .

Zoper ta sklep sta se pritožila J. P. in B. M. J. P. v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in navaja, da z upnikom ni bil v nikakršnem poslovnem odnosu, še najmanj pa takrat, ko naj bi nastale predmetne terjatve. Kot družbenik pri prvotnem dolžniku P. d.o.o. je izstopil že dne 1.2.1994. To je razvidno iz priloženega sklepa skupščine navedene gospodarske družbe z dne 28.2.1994. Od 1.2.1994 dalje sam nima več nikakršnih obveznosti v zvezi s posli, katere je sklepal P. d.o.o. Kot je razvidno iz izpisa odprtih postavk, ki je bil priložen napadenemu sklepu, pa naj bi obveznosti P.d.o.o. nastale napram upniku šele po 7.4.1995. Iz točke 7 citiranega sklepa z dne 28.2.1994 je razvidno, da je bil prvi "novi dolžnik" B. M. zadolžen, da izvede izbris J. P. kot družbenika P. d.o.o. iz sodnega registra. Če B. M. tega ni storil in je s tem zavedel upnika, naj samo on nosi tudi eventualne posledice. Upoštevaje določila 407. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 30/93 s spremembami in dopolnitvami; ZGD) on sam kot fizična oseba ne more biti odgovoren za morebitne obveznosti gospodarske družbe z omejeno odgovornostjo, katere družbenik je bil pred več kot sedmimi leti. Podaja tudi ugovor zastaranja, saj je od zapadlosti plačila večine predmetnih terjatev pa do vložitve predloga upnika za razširitev izvršbe nanj, minilo že več kot pet let, kolikor znaša zastaralni rok. Upnikovim terjatvam pa iz previdnosti ugovarja tako po temelju, kot tudi po višini. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

B. M. v svoji pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in navaja, da ne more biti subjekt pravic in obveznosti iz pravnoposlovnega razmerja, najmanj pa, da bi odgovarjal za terjatve upnika, ki jih le-ta ima do dolžnika P.d.o.o.. Nesporno je, da je bilo podjetje P.d.o.o. izbrisano iz sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani s sklepom Srg ... z dnem 7.12.1999 iz razloga, ker družba v zakonskem roku ni uskladila svojih aktov in osnovnega kapitala z določbami ZGD (člen 580). Pravno zmotno pa je stališče, da bi iz tega razloga za obveznosti družbe odgovarjal družbenik B. M.. Pri pravih ali kapitalskih pravnih osebah po slovenskem pravu sta osebi družbenika in kapitalska pravna oseba povsem ločeni in nosilec vsak svoji pravic in zavez. Družba je neodvisna od družbenikov in obratno. Za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo družbeniki ne odgovarjajo. Tako družbenik B. M.ne more odgovarjati za obveznosti družbe. Po splošnih pravilih Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) ustvarjajo pravni posli pravice in obveznosti le med pogodbenima strankama in je tedaj le dolžnik iz materialnopravnega razmerja dolžan izpolniti obveznosti. Le na ta način je v postopku pasivno legitimiran. Glede na to, da se obveznost glasi na družbo P.d.o.o., ni tako nikakršne materialno pravne osnove, da bi za dolg odgovarjal dolžnik B. M.. Zakon o finančnem poslovanju podjetij (Ur.l. RS, št. 54/1999 in 110/1999; ZFPPod) ni razveljavil veljavnih določb ZGD o odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe, to je, da družbeniki za obveznosti družbe s svojim premoženjem ne odgovarjajo, medtem ko družba za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Določba 4. točke 27. člena ZFPPod sicer vsebuje tako imenovano zakonsko domnevo, da so v primeru izbrisa iz sodnega registra in posledičnega prenehanja gospodarske družbe družbeniki podali izjavo, skladno z vsebino, določeno v 394. členu ZGD. Prvi in drugi odstavek 394. člena ZGD po svoji vsebini dajeta temelj za spregled pravne osebnosti, vendar takšen, da so njegove predpostavke natančno določene. Vsled tega tudi drugi odstavek 394. člena ZGD napotuje upnika na tožbo, da v roku enega leta uveljavi svojo terjatev do družbenika. Ni prezreti, da družbeniki v skladu s 394. členom ZGD na podlagi svoje svobodno izražene volje podajo overjeno izjavo, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti. Brez te izjave njihova eventualna obveznost v nobenem primeru ne bi mogla nastati, družba pa seveda ne bi mogla prenehati po skrajšanem postopku. Možna je torej zgolj tožba v smislu določila 6. člena ZGD, ne pa da sodišče nadaljuje z izvršilnim postopkom zoper dolžnikova družbenika brez izvršilnega naslova. Izdani sklep o izvršbi ni nalagal družbenikom dolžnika, da poravnajo s sklepom o izvršbi določeno terjatev. Upnik nima pravnega interesa v nadaljevanju postopka, kar pa je procesna predpostavka za vsak postopek. Pravni interes po izpodbojni tožbi bi lahko upnik imel zgolj v primeru, če bi v skladu z določilom 30. člena ZFPPod vložil ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa ali pritožbo proti sklepu o izbrisu (34. člen ZFPPod), vendar tega ni storil. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in izvršbo ustavi.

Pritožba J.P. je utemeljena, pritožba B. M. pa ni utemeljena.

Res je, da po določbah ZGD družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo načeloma ne odgovarjajo za obveznosti družbe (407. člen ZGD). Že ZGD pa pozna izjeme od tega načela, kot je npr. določba 6. člena (spregled pravne osebnosti) in odgovornost družbenikov za obveznosti družbe v primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku (394. do 398. člen ter 456. člen ZGD). Takšno izjemo od tega načela pa je uzakonil tudi ZFPPod, ki je v četrtem odstavku 27. člena določil pravno fikcijo, da so družbeniki gospodarske družbe podali izjavo, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe (prvi odstavek 394. člena ZGD). ZFPPod je torej v primeru izbrisa družbe po ZFPPod glede odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe sprejel ureditev, ki velja v primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku. Zmotno je stališče pritožnika B. M., da bi upnik zoper družbenika moral vložiti tožbo. Upnik ima zoper družbo P.d.o.o. že izvršilni naslov, to je pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v njegovem kondemnatornem delu. Družbeniki družbe, ki je prenehala po ZFPPod, so singularni pravni nasledniki družbe. Zato se izvršilni postopek, ki se na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) prekine zaradi prenehanja pravne osebe, na podlagi predloga upnika lahko nadaljuje zoper družbenike kot prevzemnike obveznosti (prvi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). B. M. kot družbenik družbe P.d.o.o., ki je bila s sklepom Srg št. .... z dne 19.10.2000 izbrisana iz sodnega registra po ZFPPod, torej odgovarja za obveznosti družbe P... d.o.o. oziroma za obveznost, ki jo upnik izterjuje v tem postopku. Upnik ima nedvomno tudi pravni interes za vodenje postopka zoper družbenika družbe, saj od družbenikov zahteva plačilo obveznosti, zato so navedbe pritožnika v zvezi z neobstojem pravnega interesa neutemeljene. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče potem, ko tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pritožbo B. M. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na nadaljevanje izvršilnega postopka zoper B. M. (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Utemeljena pa je pritožba J. P., v kateri le-ta ugovarja pravnemu nasledstvu in navaja, da je iz družbe P... d.o.o. izstopil že dne 1.2.1994 in v dokaz prilaga sklep skupščine družbe P.z dne 28.2.1994 (priloga B2). V skladu z določbo prvega odstavka 436. člena ZGD lahko družbena pogodba določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti ali da je lahko izključen iz družbe, ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa oziroma izključitve. V skladu z določbo prvega odstavka 437. člena ZGD z izstopom preneha poslovni delež dosedanjega družbenika in vse z deležem povezane pravice in obveznosti. Tako nekdo, ki v času začetka postopka za izbris določene družbe po ZFPPod ni bil več družbenik te družbe, ne odgovarja za njene obveznosti, saj ni mogoče šteti, da je podal izjavo z vsebino, določeno v prvem odstavku 394. člena ZGD. Glede na navedeno bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku moralo presoditi, ali so glede na predloženi dokaz o izstopu iz družbe res podani pogoji za nadaljevanje postopka zoper J. P. in ponovno odločiti o predlogu upnika za nadaljevanje postopka zoper J. P.. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi J. P. in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, ki se nanaša nanj, in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ker je pritožba J. P. glede pravnega nasledstva utemeljena, pritožbeno sodišče zaenkrat ne odgovarja na razloge v zvezi z zastaranjem obveznosti, ki jih J. P. prav tako navaja v pritožbi. Ugovor zastaranja je sicer razlog, iz katerega je mogoče vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, vendar ne po izteku roka, temveč v ugovornem roku zoper sklep, s katerim je bila dovoljena izvršba.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka J. P. temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.