Jedro

V primeru pogojne regresne terjatve (ko torej med drugim porok oziroma zastavitelj odgovarja za obveznosti glavnega dolžnika, kot je to v obravnavanem primeru) je terjatev do glavnega (stečajnega) dolžnika lahko povezana le z odložnim pogojem.

Ni potrebno, da upnik opredeli pogoj kot razvezni ali odložni, temveč je dovolj, da v prijavi pojasni okoliščine in položaj stečajnega dolžnika, ki pogoj pojasnjujejo. Opredelitev pogoja v prijavi terjatve ni obvezna, obvezen je le opis okoliščin, nastanek katerih pomeni uresničitev odložnega ali razveznega pogoja, s katerim je povezana terjatev.

To pomeni, da je šlo za (napačen) zapis pravne kvalifikacije pogoja, ki pa ni odločilna. Kljub temu je ni mogoče opredeliti kot očitno pisno pomoto v smislu določbe 328. člena v zvezi s 332. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, zato se odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo s strani upnika predlagano popravo sklepa o preizkusu terjatev, izkaže za pravilno.

Izrek

Pritožba se zvrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika A. d. o. o. z dne 29. 9. 2020 (r. 917) za izdajo popravnega sklepa o preizkusu terjatev.

2. Zoper sklep se pritožuje upnik. V pritožbi je uveljavljal bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da popravi očitno pisno pomoto v sklepu sodišča prve stopnje o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic z dne 4. 10. 2018 oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Na pritožbo je odgovoril upnik B. d. o. o. Sodišču je predlagal, da pritožbo kot neutemeljeno v celoti zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je predlog upnika, v katerem je predlagal, da sodišče popravi očitno pisno pomoto v sklepu o preizkusu tako, da pri opredelitvi pogoja povezanega z njegovo (regresno) terjatvijo, ki je bila s strani upravitelja priznana, pravilno navede, da gre pri priznanju za odložni in ne razvezni pogoj, zavrnilo z obrazložitvijo, da pri tem zapisu ne gre za očitno pisno pomoto, pač pa za vsebinsko odločitev. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep potrdilo, vendar iz drugih razlogov, ki jih bo pojasnilo v nadaljevanju.

6. Za odločitev o pritožbi so pravno relevantna naslednja nesporna dejstva: - upnik je v tem stečajnem postopku prijavil regresno pogojno terjatev v višini 1.851.073,70 EUR pod odložnim pogojem, če Banka C. d. d. (sedaj B. d. o. o.) uveljavi svojo zastavno pravico na upnikovi nepremičnini, ki je bila zastavljena za dolg stečajnega dolžnika; - s sklepom o preizkusu terjatev z dne 4. 10. 2018, katerega del je tudi končni seznam preizkušenih terjatev (Končni seznam preizkušenih terjatev, PD 743, Dopolnjen končni seznam preizkušenih terjatev, PD 832), so bile upniku pod zap. št. 34 končnega seznama preizkušenih terjatev s strani upravitelja priznane terjatve v skupnem znesku 1.815.073,70 EUR z obrazložitvijo v Opombi št. 16, da se terjatev upnika prizna pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če bo na podlagi določil kreditne pogodbe, ki je bila podlaga za hipoteko, upnik kot zastavitelj poravnal obveznost stečajnega dolžnika do upnika B. d. o. o. (prej Banka C. d. d.); sklep je postal pravnomočen dne 30. 5. 2019. 7. Sodišče lahko kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom (328. člen v zvezi s 332. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Prvenstveno pritožbeno sodišče na načelni ravni soglaša s stališčem pritožbe, da je popravni sklep mogoče izdati tudi po pravnomočnosti sodne odločbe, vendar navedeno pri odločanju v tem primeru nima odločilnega pomena. Odločilnega pomena pa je vprašanje, ali lahko sodišče po pravnomočnosti sklepa še pozove upravitelja, da popravi napako v končnem seznamu preizkusa terjatev in ali gre za napako, ki kakorkoli vpliva na kakšno pravico upnika, ki je predlagal popravo sklepa.

9. O priznanju ali prerekanju terjatev se upravitelj izreče tako, da sestavi osnovni seznam preizkušenih terjatev, v katerem za vsako terjatev navede, ali jo priznava ali pa prereka (prvi odstavek 61. člena ZFPPIPP), če pa je upnik terjatev prijavil kot pogojno terjatev (5. točka drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP), mora upravitelj v seznam vnesti tudi podatke iz 5. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP, če so vsebovani v prijavi terjatve. Iz 5. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP pa izhaja, da če upnik uveljavlja terjatev kot pogojno terjatev, mora zahtevek za priznanje terjatve v postopku vsebovati tudi _opis okoliščin_, nastanek katerih pomeni uresničitev odložnega ali razveznega pogoja, s katerim je povezana terjatev. Ni torej potrebno, da upnik opredeli pogoj kot razvezni ali odložni, temveč je dovolj, da v prijavi pojasni okoliščine in položaj stečajnega dolžnika, ki pogoj pojasnjujejo1. 10. Ker torej opredelitev pogoja v prijavi terjatve ni obvezna, obvezen je le opis okoliščin, nastanek katerih pomeni uresničitev odložnega ali razveznega pogoja, s katerim je povezana terjatev, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zavzelo napačno materialnopravno stališče, da bi lahko nepravilnost pri opredelitvi pogoja, upnik uveljavljati le z ugovorom zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev (prvi odstavek 62. člena ZFPPIPP).

11. Pogojna terjatev je terjatev, katere nastanek ali prenehanje je odvisno od negotovega dejstva (prim. 59. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Če je terjatev povezana z odložnim pogojem, terjatev nastane, ko se uresniči odložni pogoj. Če je terjatev povezana z razveznim pogojem, terjatev preneha, ko se uresniči razvezni pogoj. V primeru pogojne regresne terjatve (ko torej med drugim porok oziroma zastavitelj odgovarja za obveznosti glavnega dolžnika, kot je to v obravnavanem primeru) je terjatev do glavnega (stečajnega) dolžnika lahko povezana le z odložnim pogojem (drugi odstavek 296. člena ZFPPIPP).

12. Regresna terjatev v času, ko jo je upnik prijavil v stečajnem postopku, sploh še ni nastala, saj je njen nastanek vezan na izpolnitev (odložnega) pogoja - če bo zastavni upnik uveljavil svojo hipoteko na nepremičnini, ki je last zastavitelja, in se iz njene vrednosti poplačal za dolg stečajnega (glavnega) dolžnika. Upnik je nesporno v svoji prijavi terjatve prijavil regresno terjatev pod odložnim pogojem, upravitelj pa jo je priznal, a pri pogoju, poleg opisa okoliščin navedel, da gre za razvezni pogoj. Navedeno ni storil le pri terjatvi konkretnega upnika – pritožnika, temveč tudi pri drugih upnikih, kar izhaja iz sklepa o preizkusu terjatev oziroma zapisov v Opombah 3, 4, 5, 6, 31 in 32 Končnega seznama preizkušenih terjatev in dopolnjenega končnega seznama preizkušenih terjatev (PD 743 in PD 832). To pomeni, da je šlo za (napačen) zapis pravne kvalifikacije pogoja, ki pa ni odločilna. Kljub temu je ni mogoče opredeliti kot očitno pisno pomoto v smislu določbe 328. člena v zvezi s 332. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, zato se odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo s strani upnika predlagano popravo sklepa o preizkusu terjatev, izkaže za pravilno.

13. Vendar v dani situaciji ne sme biti spregledano, da je terjatev upnika po svoji naravi regresna terjatev in da to izhaja tudi iz opisa okoliščin v sporni „Opombi 16“. Upnikova regresna terjatev v času prijave sploh še ni nastala, zato jo je prijavil kot pogojno. Nastala bo, če bo, šele v prihodnosti na podlagi plačila te terjatve, ki ga bo opravil po začetku stečajnega postopka upnik (s plačilom iz vrednosti svoje nepremičnine), s čimer bo šele pridobil regresno terjatev do stečajnega dolžnika. Pravna kvalifikacija pogoja v sklepu o preizkusu terjatev pravne narave regresne terjatve ne more spremeniti2. Poleg tega pomeni po svoji vsebini razvezni pogoj prenehanje že obstoječe terjatve. Terjatev, ki ne obstoji, pa ne more prenehati. Razlaganje regresne terjatve zastavnega dolžnika, ki še ni nastala, kot terjatve, ki nasproti glavnemu dolžniku preneha, ko zastavni dolžnik plača upniku dolg glavnega dolžnik, je pravno nevzdržno in taka odločitev bi bila nična. Navedba napačne pravne kvalifikacije v opombi je zato nepomembna. S tem, ko je upnik (pritožnik) v prijavi pojasnil okoliščine in položaj stečajnega dolžnika, slednje pa je upravitelj povzel v osnovni seznam preizkušenih terjatev, kar je rezultiralo sedaj tudi v končnem seznamu preizkušenih terjatev in sklepu o preizkusu terjatev, je podal zadostne navedbe, ki pojasnjujejo odložni, ne pa razvezni pogoj. Vse to pa bo v primeru, če bo terjatev dokončno priznana in če bo zastavni dolžnik plačal dolg, moralo stečajno sodišče tudi upoštevati v fazi razdelitve stečajne mase.

14. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na tiste navedbe pritožnika, ki so bile odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1Smiselno enako tudi VS RS III Ips 47/2017 z dne 24. 4. 2018. 2Podobno stališče je VS RS zavzelo v zadevi VIII Pg 195/2006 z dne 19. 12. 2006.