Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba IV Cp 303/2016

ECLI:SI:VSLJ:2016:IV.CP.303.2016 Civilni oddelek

preživnina stiki določitev stikov z otrokom stiki med počitnicami koristi otroka
Višje sodišče v Ljubljani
22. april 2016

Povzetek

Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbi toženca in spremenilo odločitev o stikih med mladoletnim A. in očetom ter o višini preživnine. Stiki so bili razširjeni na jesenske, zimske in prvomajske počitnice, preživnina pa je bila določena v višini 170,00 EUR mesečno. Sodišče je upoštevalo potrebe otroka in zmožnosti obeh staršev.
  • Določitev stikov med otrokom in očetom med šolskimi počitnicami.Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da ni utemeljenega razloga, da otrok ne bi preživljal z očetom tudi jesenskih, prvomajskih in zimskih počitnic še pred vstopom v šolo.
  • Določitev višine preživnine za mladoletnega otroka.Pritožbeno sodišče je spremenilo odločitev o preživnini, pri čemer je upoštevalo potrebe otroka in zmožnosti staršev.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da ni utemeljenega razloga, da otrok ne bi preživljal z očetom tudi jesenskih, prvomajskih in zimskih počitnic še pred vstopom v šolo. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da se stiki med otrokom in očetom izvajajo vsake druge šolske počitnice, torej jesenske, zimske in prvomajske.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje: - v II. točki izreka spremeni tako, da se glasi: „Stiki med mld. A. A. in toženo stranko potekajo: - vsak drugi vikend od petka od 15. ure do nedelje do 18. ure in - vsak četrtek od 15. do 19. ure in sicer tisti teden, ko otrok čez vikend ni pri očetu, ter vsak torek od 15. do 19. ure v tednu, ko ima otrok z očetom stik preko vikenda; - vsake druge velikonočne praznike in sicer na prvi dan praznikov v soboto od 9. ure do ponedeljka do 17. ure, s tem, da je mladoletni A. v letu 2017 za velikonočne praznike pri očetu, v letu 2018 pri materi in tako izmenično naprej; - vsake druge božične praznike in sicer od 24. 12. od 17. ure do 28. 12. do 17. ure ter vsake druge novoletne praznike, izmenjaje z božičnimi, od 28. 12. od 17. ure do 1. 1. do 17. ure, s tem da v letu 2017 mladoletni A. božične praznike preživi z mamo, novoletne praznike z očetom, v naslednjem letu pa obratno, tako, da bo božične praznike preživel pri očetu in novoletne praznike pri materi in tako naprej; - poletne šolske počitnice preživi dvakrat po en teden strnjeno pri enem in dvakrat po en teden strnjeno pri drugem staršu, pri čemer sta se starša dolžna do 31. 3. v tekočem letu dogovoriti glede termina počitnic; če dogovora ne bosta dosegla, bo mld. A. preživel prvi teden v juliju in prvi teden v avgustu 2016 z očetom, nato zadnji teden v juliju in zadnji teden v avgustu 2016 z materjo, v letu 2017 pa bo prvi teden v juliju in prvi teden v avgustu preživel z materjo in nato zadnji teden v juliju in zadnji teden v avgustu z očetom in nato vsako leto izmenično; - vsake druge šolske počitnice, torej jesenske, zimske in prvomajske in sicer tako, da oče prevzame otroka prvi dan počitnic (praviloma v soboto) ob 9. uri in ga vrne predzadnji dan počitnic (praviloma v soboto) ob 17. uri, pri čemer je mld. A. v letu 2016 med jesenskimi počitnicami pri materi, v letu 2017 bo med zimskimi počitnicami pri očetu, med prvomajskimi počitnicami pri materi in med jesenskimi počitnicami pri očetu ter tako izmenično naprej v naslednjih letih“.

- v III. točki izreka spremeni tako, da se glasi: „Tožena stranka je dolžna za mladoletnega A. plačevati: - poleg preživnine v znesku 70,00 EUR mesečno, ki je bila določena z začasno odredbo z dne 31. 12. 2013 do pravnomočnosti sodbe, od 18. 11. 2013 do 3. 7. 2014 še znesek 105,00 EUR mesečno, od 4. 7. do 31. 8. 2014 še znesek 120,00 EUR mesečno, od 1. 9. 2014 do 30. 4. 2015 še znesek 75,00 EUR mesečno in od 1. 5. 2015 dalje do pravnomočnosti sodbe še znesek 100,00 EUR mesečno, od pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje dalje pa preživnino v višini 170,00 EUR mesečno in sicer do 15. dne v vsakem mesecu za tekoči mesec na osebni račun matere, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega zneska preživnine dalje do plačila. S to sodbo določeno preživnino je tožena stranka dolžna plačevati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov, od tu dalje pa v valoriziranih zneskih, skladno s količnikom, ki ga objavi minister, pristojen za družino, oziroma na podlagi obvestil pristojnega CSD.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V tej zadevi je sodišče odločalo o tožbi in o nasprotni tožbi. Zaradi preglednosti bo pritožbeno sodišče v obrazložitvi pritožbe za tožnico in toženko po nasprotni tožbi uporabljalo izraz tožnica, za toženca in tožnika po nasprotni tožbi pa izraz toženec.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo mladoletnega A. dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo tožnici (I. točka izreka), odločilo o stikih med mladoletnim A. in tožencem (II. točka izreka) ter tožencu naložilo, da je od 18. 11. 2013 dalje poleg preživnine v znesku 70,00 EUR mesečno, ki je bila določena z začasno odredbo z dne 31. 12. 2013, do pravnomočnosti sodbe dolžan plačevati še znesek v višini 110,00 EUR mesečno, od pravnomočnosti sodbe dalje pa v višini 180,00 EUR mesečno (III. točka izreka). Kar sta pravdni stranki zahtevali več ali drugače je zavrnilo (IV. točka izreka) ter sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (V. točka izreka).

3. Zoper II., III. in IV. točko izreka sodbe je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo in odločitev, podredno pa, da v izpodbijanem delu sodbo spremeni in o zadevi samo odloči, vse s stroškovno posledico. Meni, da je izrek izpodbijane sodbe glede določitve stikov v neskladju z 20. in 21. točko obrazložitve sodbe, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki vedno vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe. Tretja alineja II. točke izreka sodbe je pomanjkljivo določena, ker sodišče prve stopnje ni odločilo, da očetu in sinu pripadajo tudi stiki med drugimi prazniki in dela prostimi dnevi. Ne strinja se s četrto alinejo II. točke izreka sodbe, ki določa, da mladoletni A. preživi počitnice med šolskim letom, ko bo začel obiskovati osnovno šolo, izmenično enkrat pri enem in enkrat pri drugem staršu. Pritožnik meni, da je preuranjeno odločati o obsegu in dinamiki stikov mladoletnega A. z očetom v času šolanja, ker bo otrok začel obiskovati šolo šele čez tri leta. Izrek je tudi pomanjkljiv, ker ne vsebuje odločitve, pri kateremu staršu A. preživlja jesenske, zimske in prvomajske počitnice. Ni razumnega razloga, da ne bi štiri in pol letni A. imel že v času vrtca večji obseg stikov, kot jih ima po izpodbijani sodbi, ki loči obseg in dinamiko stikov na predšolsko in šolsko obdobje. Glede določitve preživnine pritožba meni, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo previsoke potrebe mladoletnega A. v obdobju od 18. 11. 2013 dalje. Res se je tožnica odselila iz skupnega stanovanja v varno hišo v ..., vendar ji ne bi bilo potrebno plačevati vrtca v... v znesku 95,00 EUR, ker bi lahko uveljavljala subvencioniranje vrtčevske oskrbnine. Sodišče pri upoštevanju otrokovih potreb ni upoštevalo znižanja oskrbnine vrtca od 1. 9. 2014 dalje na 31,00 EUR. Glede na dejstvo, da je A. vedno najmanj osem ur v vrtcu in ima tam vse obroke, je strošek iz naslova prehrane 80,00 EUR previsok in tudi ni izkazan. Četudi je tožnica plačevala v času bivanja v varni hiši mesečno 117,00 EUR oskrbnine, jo je bilo potrebno deliti na tri osebe. Sodišče je napačno izračunalo, da so potrebe mladoletnega A. v obdobju bivanja v varni hiši znašale cca. 270,00 EUR. Po tej logiki so bili stroški v varni hiši celo višji kot po preselitvi tožnice z otrokoma v najemniško stanovanje v ..., ko so potrebe po izračunu sodišča znašale okrog 230,00 EUR oziroma od 1. 5. 2015 dalje okrog 260,00 EUR, ker se je tožnici znižala subvencija za plačilo tržne najemnine. Sodišče se tudi ni opredelilo do trditve toženca, da je poleg plačila preživnine, kupoval A. tudi obleko, obutev in igrače. Pritožnik se ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da gre za tri obdobja in da so v prvem obdobju znašale potrebe mladoletnega A. 270,00 EUR, v drugem obdobju 230,00 EUR in sedaj 260,00 EUR ter da se potrebe ugotavljajo povprečno za celotno obdobje in znašajo okrog 260,00 EUR. Ne gre tudi prezreti, da je imel toženec kreditne obveznosti iz obdobja skupnega življenja in mu ostaja za preživetje le 450,00 EUR dohodka. Nepravilno je sodišče prve stopnje določilo, da je toženec za preživljanje sina dolžan prispevati 70%, tožnica pa le 30%. Toženka vseskozi uveljavlja pravico do polovičnega delovnega časa in v posledici tega prejema tudi temu primerno manjšo plačo za polovični delovni čas v višini 450,00 EUR neto. Če bi tožnica delala polni delovni čas, bi prejemala najmanj takšno plačo kot toženec. Meni, da bi bila pravilna odločitev, da sta starša dolžna enako prispevati za mladoletnega A. Tožnica tudi nikoli ni uredila očetovstva za mladoletno hčer N. in v posledici tega tudi ni za N. uredila preživninske obveznosti.

4. Tožnica je na pritožbo odgovorila ter predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V sodbi so navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, prav tako pa o odločilnih dejstvih ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov in med samimi temi listinami in zapisniki.

O stikih:

7. Namen stika otroka s staršem, pri katerem otrok ne živi, je v tem, da se med njima ohrani občutek povezanosti in medsebojne pripadnosti ter da lahko roditelj, ki otroka nima pri sebi, vpliva na njegovo vzgojo.

8. Stik med mladoletnim A. in očetom, ki naj bi po odločitvi prvega sodišča potekal vsak drugi vikend od petka od 15.00 ure do nedelje do 18.00 ure in vsak četrtek od 15.00 ure do 19.00 ure, v tednu, ko mladoletni A. čez vikend ni pri očetu, ter vsak torek od 15.00 do 19.00 ure, v tednu, ko ima z očetom stik preko vikenda, ni sporen. Prav tako ni sporen stik mladoletnega A. z očetom med poletnimi počitnicami. Pritožbeno sporni pa so stiki mladoletnega A. med šolskimi počitnicami in prazniki.

9. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da ni utemeljenega razloga, da mladoletni A. ne bi preživljal z očetom tudi jesenskih, prvomajskih in zimskih počitnic še pred vstopom v šolo. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da se stiki med mladoletnim A. in očetom izvajajo vsake druge šolske počitnice, torej jesenske, zimske in prvomajske, in sicer tako, da oče prevzame otroka prvi dan počitnic (praviloma v soboto) ob 9.00 uri in ga vrne predzadnji dan počitnic (praviloma v soboto) ob 17.00 uri, pri čemer je otrok v letu 2016 med jesenskimi počitnicami pri materi, v letu 2017 bo med zimskimi počitnicami pri očetu, med prvomajskimi počitnicami pri materi in med jesenskimi počitnicami pri očetu, in tako izmenično naprej v naslednjih letih. Pritožbeno sodišče se strinja tudi s pritožbo, da je v korist otroka, da mladoletni A. vsako drugo leto preživi tudi velikonočne praznike z očetom, medtem ko glede ostalih praznikov pritožbeno sodišče ni določilo izmeničnega stika, saj bi lahko prišlo do prepogostega prehajanja otroka od enega starša k drugemu, tudi v terminih, ko so stiki med tednom in vikendom z očetom že določeni. Tako je odločilo, da ima mladoletni A. stike z očetom med prazniki tudi vsake druge velikonočne praznike, in sicer na prvi dan praznikov v soboto od 9.00 ure do ponedeljka do 17.00 ure, s tem, da je v letu 2017 za velikonočne praznike pri očetu, v letu 2018 pri materi in tako izmenično naprej. V izogib prepogostega prehajanja otroka od enega starša k drugemu je pritožbeno sodišče spremenilo tudi dinamiko stikov med božičnimi in novoletnimi prazniki, in sicer tako, da se stiki A. z očetom določijo vsake druge božične praznike od 24. 12. od 17.00 ure do 28. 12. do 17.00 ure ter vsake druge novoletne praznike, izmenjaje z božičnimi, od 28. 12. od 17.00 ure do 1. 1. do 17.00 ure, s tem, da v letu 2016 mladoletni A. božične praznike preživi z očetom, novoletne praznike z materjo, v naslednjem letu pa obratno, tako da bo božične praznike preživel pri materi in novoletne praznike pri očetu in tako naprej.

O preživnini:

10. Pri ugotavljanju potreb mladoletnega otroka je potrebno izhajati iz določbe drugega odstavka 129.a člena ZZZDR, ki določa, da mora preživnina zajeti stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.

11. Sodišče mora potrebe otroka ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej in mora pri tem upoštevati vsa tista dejstva, ki vplivajo na to, da so stroški preživljanja v konkretnem primeru in v določenem obdobju lahko večji ali manjši. Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni pravilno ocenilo potreb otroka po različnih obdobjih.

12. Po mnenju pritožbenega sodišča so stroški preživljanja mladoletnega A. od vložitve tožbe do 3. 7. 2014 znašali 270,00 EUR, in sicer za bivanje v varni hiši znesek 39,00 EUR po osebi, stroški vrtca so za mladoletnega A. znašali 95,00 EUR (pritožbeno sodišče se strinja z navedbo tožnice v odgovoru na pritožbo, da je cena vrtca, če otrok biva v jaslih, ustrezno višja ter da je v navedenem znesku že upoštevana subvencija občine) ter 135,00 EUR za individualne potrebe otroka, kot so stroški za oblačila in obutev v višini 25,00 EUR mesečno, primerna je tudi s strani sodišča prve stopnje ocenjena višina stroškov za hrano v višini 80,00 EUR, za razvedrilo 15,00 EUR in za kozmetiko 15,00 EUR, v nadaljevanju individualni stroški. Od 4. 7. 2014, ko se je tožnica preselila iz varne hiše v najemniško stanovanje, do 31. 8. 2014, so znašale potrebe otroka 290,00 EUR, in sicer stroški najemnine in obratovalni stroški v višini 58,00 EUR (66,31 EUR najemnina, 25,00 EUR elektrika, 30,00 EUR plin, 55,00 EUR stroški upravljanja, skupaj 176,31 EUR, kar na otroka odpade 58,77 EUR), 135,00 EUR individualni stroški za otroka ter 95,00 EUR stroški vrtca. Od 1. 9. 2014, ko se je znižala oskrbnina za vrtec, do 30. 4. 2015 so ocenjeni stroški preživljanja mladoletnega A. znašali 224,00 EUR, in sicer 58,00 EUR za najemnino in obratovalne stroške, 135,00 EUR individualnih stroškov otroka ter 31,00 EUR strošek vrtca. Od 1.5. 2015 dalje, ko se je toženki znižala subvencija za najemnino, pa ocenjene potrebe otroka znašajo 260,00 EUR, in sicer stroški najemnine 170,97 EUR, stroški elektrike 25,00 EUR, stroški plina 30,00 EUR, stroški upravljanja 55,00 EUR, kar skupaj znese 280,00 EUR oziroma 93,00 EUR na mladoletnega A., vrtec 31,00 EUR in 135,00 EUR individualnih stroškov otroka.

13. Ob oceni otrokovih potreb sodišče upošteva tudi zmožnosti vsakega od staršev in šele nato določi višino prispevka za preživljanje v sorazmerju s temi zmožnostmi. V zvezi z možnostmi za pridobitev dohodka je potrebno upoštevati na eni strani možnost za zaslužek v danem okolju, na drugi strani pa vse zavezančeve sposobnosti glede na njegove zmožnosti ter zdravstveno stanje.

14. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenim stališčem, da tožnica ni izkazala utemeljenih razlogov, ki bi opravičevali dejstvo, da dela le peturni delavnik namesto osemurnega. Toženec je namreč zanikal, da bi imel mladoletni A. zdravstvene težave, tožnica pa za navedbo, da imata mladoletna otroka zdravstvene težave, ni predložila nobene zdravstvene dokumentacije. Glede na dohodek toženca v višini 700,00 EUR mesečno ter glede na to, da bi tožnica lahko pridobila dohodek vsaj v višini 550,00 EUR mesečno in ob dejstvu, da je vsakdanje breme povezano z gospodinjstvom ter skrbjo za varstvo in vzgojo A., kljub relativno pogostim stikom toženca s sinom, v pretežni meri še vedno na tožnici, zaradi česar ima tožnica tudi manj možnosti, da si poišče dodatno delo in zaslužek, ter da je preživninska zavezanka za mladoletno N., pri čemer je pritožbeno sodišče upoštevalo, da bi bile njene premoženjske razmere ugodnejše, če bi uveljavljala preživnino za hčer N., medtem ko toženec drugih preživninskih obveznosti nima, je po oceni pritožbenega sodišča primerno takšno razmerje, da toženec prispeva za kritje 65% otrokovih potreb, tožnica pa 35%.

15. Kreditne obveznosti preživninskega zavezanca se po ustaljeni sodni praksi pri opredelitvi preživninskih obveznosti praviloma ne upoštevajo, razen izjemoma, če bi bila kreditna obveznost, ki bi jo preživninski zavezanec plačeval, zaradi reševanja stanovanjskega problema, česar pa toženec v konkretnem primeru ne zatrjuje.

16. Preživnina za mladoletnega otroka se določi v denarju (glej 131.a in 131.c člen ZZZDR), zato ni mogoče upoštevati pritožbene navedbe, da je toženec mladoletnemu A. kupoval obleko, obutev in igrače. Tožnikove nedenarne prispevke za mladoletnega otroka je tako mogoče šteti za darila, saj toženec ni zatrjeval, da bi se s tožnico dogovorila, da bo zagotovil preživljanje na drug način in ne v denarju (primerjaj sodbo VSRS II Ips 806/2008).

17. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi pete alineje 358. člena ZPP izpodbijano sodbo v II. in III. točki izreka spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka, v ostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

18. Toženec je bil v pritožbenem postopku le delno uspešen, kar pa v postopku iz razmerja med starši in otroki glede povračila stroškov ni glavno merilo. Glede na naravo spora in vse okoliščine primera je prav, da toženec in tožnica krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (tretji odstavek 154. člena in 413. člen v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia