Jedro

Ker je sodišče prve stopnje s pomočjo trditev nasprotnega udeleženca v predlogu za obnovo postopka prišlo do ugotovitve, da v spisu ni izkazana pravilna vročitev naloga za izpraznitev poslovnega prostora nasprotnemu udeležencu, ker manjka zadnji del vročilnice, iz katerega bi bila razvidna vsebina obvestil nasprotnemu udeležencu ob vročanju, je bilo to dolžno (3. odstavek 42. člena ZIZ) po prejemu predloga za obnovo postopka razveljaviti neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti naloga. To pa kljub temu, da nasprotni udeleženec tega ni predlagal.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 9.12.2004 razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti naloga za izpraznitev poslovnega prostora, ki ga je izdalo dne 28.4.2004. Proti sklepu se je pritožil predlagatelj M.Š.. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo 1. odst. 2. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, saj je odločalo preko meja postavljenega zahtevka nasprotnega udeleženca. Po mnenju drugega predlagatelja sodišče prve stopnje ni imelo zakonskih pooblastil, da bi lahko predlog nasprotnega udeleženca za obnovo postopka štelo kot predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti izpraznitvenega naloga.

Predloga za obnovo postopka sodišče prve stopnje tudi ni vročalo v odgovor predlagateljem, temveč je o njem odločalo le na podlagi navedb nasprotnega udeleženca. To pomeni, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti postopka. V obravnavani zadevi je sodišče odločalo na podlagi napačno opredeljenega postopka vročanja sodnih pošiljk podjetniku posamezniku, saj s tem v zvezi ni upoštevalo določbe 133. člena ZPP o vročanju samostojnemu podjetniku posamezniku v poslovnem prostoru oziroma na njegovem sedežu. Izpodbijani sklep je tudi nerazumljiv, saj iz njega ne izhaja, na katera dejstva in dokaze je sodišče oprlo svoje zaključke in iz tega razloga izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Nerazumljiva je namreč ugotovitev sodišča, da manjka del vročilnice. Dolžnost sodišča je preveriti oziroma pridobiti manjkajoči del vročilnice in bi torej moralo biti sodišču prve stopnje znano, kakšna je bila vsebina obvestila na vročilnici.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju - ZIZ v 3. odst. 42. člena določa, da lahko sodišče neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti, ki vsebuje tudi neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti izvršilnega naslova, razveljavi na predlog ali po uradni dolnosti. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da nalog za izpraznitev poslovnega prostora, ki ga je izdalo dne 28.4.2004 ni bil pravilno vročen nasprotnemu udeležencu, je bilo to dolžno razveljaviti zaradi tega neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti naloga. To je dolžno storiti sodišče prve stopnje tudi v primeru, če za neutemeljenost potrdila o pravnomočnosti izve iz vloge udeleženca (v konkretnem primeru iz predloga nasprotnega udeleženca za obnovo postopka). To pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Sodišče prve stopnje bi moralo v vsakem primeru razveljaviti v konkretnem primeru neutemeljeno dano potrdilo o pravnomočnosti naloga za izpraznitev poslovnega prostora.

Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je nasprotnemu udeležencu poskušalo vročati nalog za izpraznitev dne 10.6.2004 in 11.6.2004. Iz vročilnice izhaja, da je sodišče prve stopnje skladno s 1. odst. 133. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP nalog za izpraznitev poslovnega prostora nasprotnemu udeležencu poskušalo vročiti v poslovnem prostoru na naslovu K. ulica 3 v Ljubljani. Skladno s podatki spisa sodišče prve stopnje ugotavlja, da na vročilnici manjka zadnji del, iz katerega bi se lahko ugotovila vsebina obvestil, danih nasprotnemu udeležencu. V to se lahko prepriča tudi pritožnik z vpogledom v spis, zato njegovim pritožbenim očitkom, da se izpodbijani sklep ne da preizkusiti, ker sodišče prve stopnje svojo odločitev opira na dokaze, ki jih pritožnik ne more preveriti, ni mogoče slediti. Iz odredbe strokovne sodelavke na list. št. 19 v spisu izhaja, da se je manjkajoči del vročilnice izgubil, zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da ni poskušalo pridobiti manjkajočega dela vročilnice. Pravilna vročitev mora biti izkazana v vsakem konkretnem primeru, zato ni mogoče v tem primeru, ko manjka zadnji del vročilnice, zaključiti, da je bila vročitev nasprotnemu udeležencu pravilna. To pa kljub temu, da sicer sodišče prve stopnje pozna vsebino obvestil na vročilnicah.

Ker je sodišče prve stopnje s pomočjo trditev nasprotnega udeleženca v predlogu za obnovo postopka, prišlo do ugotovitve, da v spisu ni izkazana pravilna vročitev naloga za izpraznitev poslovnega prostora nasprotnemu udeležencu, ker manjka zadnji del vročilnice, iz katerega bi bila razvidna vsebina obvestil nasprotnemu udeležencu ob vročanju, je bilo to dolžno (3. odst. 42. člena ZIZ), po prejemu predoga za obnovo postopka, razveljaviti neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti naloga. To pa kljub temu, da nasprotni udeleženec tega ni predlagal. To pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, zato jo je sodišče druge stopnje potrdilo, pritožbo predlagatelja M.Š. pa zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje odločati še o predlogu nasprotnega udeleženca za obnovo postopka (list. št. 19 - 20), če bo le-ta pri predlogu še vztrajal, in s takim predlogom postopati po določbah ZPP, ki urejajo obnovo postopka.

Skladno s sprejeto odločitvijo je sodišče druge stopnje zavrnilo tudi zahtevek pritožnika na povrnitev njegovih pritožbenih stroškov (1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o glavni stvari.