Jedro

Vlagatelj zahteve ne more imeti položaja upravičenca v postopku denacionalizacije, če je ugotovljeno, da v konkretnem primeru zemljišče - grob na pokopališču ni bilo podržavljeno po 3. in 4. členu ZDen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo proti sklepu Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Občine ... z dne 10.8.1994, s katerim je navedeni prvostopni zavrgel tožnikovo zahtevo za denacionalizacijo groba na pokopališču v D., št. ..., na podlagi 2. odstavka 125. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotavlja, da je tožnik vložil zahtevo za denacionalizacijo groba na pokopališču v D. in da je v vlogi navedel, da mu je bila pravica uporabe groba odvzeta po tem, ko je pokopališče prevzelo Komunalno podjetje ... s tem, da je predlagal, da se mu grob vrne v last, zaradi česar mu tudi preneha obveznost plačevanja najemnine za ta grob. Kdo sme v upravnem postopku uveljaviti kakšno pravico (stvarna legitimacija), določa materialni zakon. V danem primeru je to Zakon o denacionalizaciji (ZDen), ki v 3. členu določa, da so upravičenci do denacionalizacije osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po predpisih, ki so našteti v točkah od 1. do 29. Upravičenci do denacionalizacije so tudi osebe, ki jim je bilo premoženje neodplačno podržavljeno na podlagi predpisa, izdanega do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963, ki ni naveden v 3. členu ZDen, ali pa z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova (4. člen ZDen). Tožena stranka tudi ugotavlja, da v konkretnem primeru zemljišče - grob ni bilo podržavljeno po predpisih, ki jih določata 3. oz. 4. člen ZDen. Zaradi tega vlagatelj zahteve oz. tožnik ne more imeti položaja upravičenca v postopku denacionalizacije, kar je pravilno ugotovil že prvostopni organ. Zato tožnikove pritožbene navedbe niso utemeljene. Dopis Komunalnega podjetja ... z dne 12.4.1994, ki ga je tožnik priložil k pritožbi, pa je le obvestilo tožniku glede plačevanja najemnine za grob.

Tožnik v tožbi navaja, da mu je bila pravica uporabe navedenega groba odvzeta z dnem, ko je upravljanje s pokopališčem D. prevzelo Komunalno podjetje ... Dne 1.10.1962 mu je to podjetje sporočilo, da ga šteje za najemnika groba, dokler obstaja pokopališče s tem, da mora plačevati le prispevek za vzdrževanje pokopališča za dobo 10-ih let. S tem dnem mu je bila odvzeta pravica upravljanja pokopališča. Smiselno predlaga, da se mu grob vrne v last. Smiselno predlaga tudi, da sodišče ugodi njegovi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene trditve, se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe, pri kateri vztraja ter predlaga, da sodišče zavrne tožbo.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče meni, da je izpodbijana odločba pravilna in da temelji na pravilni razlagi določb 3. in 4. člena ZDen.

Sodišče tudi soglaša z razlogi, s katerimi je tožena stranka v izpodbijani odločbi zavrnila tožnikovo pritožbo proti prvostopnemu sklepu, to je, da v konkretnem primeru zemljišče - grob ni bilo podržavljeno po predpisih, ki jih določata 3. oz. 4. člen ZDen, zaradi česar tožnik kot vlagatelj denacionalizacijske zahteve ne more imeti položaja upravičenca v postopku denacionalizacije, kar je pravilno ugotovil že prvostopni organ in da navedeni dopis Komunalnega podjetja ... z dne 12.4.1994 ne more šteti za akt o podržavljenju, saj gre le za obvestilo tega podjetja tožniku, s pozivom za plačevanje najemnine za navedeni grob.

Na osnovi navedenega je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 50/97).