Jedro

Nagrada za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov na podlagi 5. točke tar. št. 39 OT se prizna le, če gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v okviru priprave predloga za izvršbo oziroma predloga za zavarovanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu točke II. izreka potrdi.

II. Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I dovolilo zavarovanje denarne terjatve upnice z zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah, v točki II izreka pa je dolžniku naložilo, da mora upnici povrniti stroške predloga za zavarovanje v višini 709,94 EUR, v presežku pa je predlog upnika zavrnilo. V točki III je predlog upnice zavrnilo v delu, v katerem je upnica zahtevala zavarovanje z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini za zavarovanje upnikovih stroškov sestave predloga za zavarovanje.

2. Zoper zavrnilni del točke II izreka vlaga pritožbo upnica in sicer v delu, v katerem je zahtevala stroške povrnitve za tri zemljiškoknjižne izpiske oziroma 3 krat po 50 točk. Sklicuje se na 5. točko tar. št. 39 Odvetniške tarife, katera določa, da v primeru, kadar storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah in predstavljajo samostojno storitev, odvetnik obračuna za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra, drugih izpiskov in podatkov, za vsak podatek po 50 točk. Upnik je za vložitev predloga za zavarovanje moral pribaviti zemljiškoknjižne izpiske, da se je prepričal o pravicah na dolžnikovih nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, na katerih je predlagal zavarovanje. Poudarja, da je dostop do elektronske zemljiške knjige prost in bi bila tako postavka Odvetniške tarife popolnoma neuporabna in nepotrebna, če bi držala razlaga sodišča prve stopnje. Način, do katerih pa je upnik prišel do potrebnih zemljiškoknjižnih izpiskov, pa Odvetniška tarifa ne določa in po razlogovanju sodišča prve stopnje upniki tako nikoli ne bi bili upravičeni do povračila stroškov v zvezi s pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, kar pa je v nasprotju z vsebino in namenom Odvetniške tarife. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je v sklepu o zavarovanju odločilo, da mora dolžnik upniku povrniti stroške predloga za zavarovanje v višini 709,94 EUR, medtem pa je predlog upnika za povrnitev stroškov v zvezi s pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov 3 krat po 50 točk, zavrnilo. Iz razlogov za takšno odločitev izhaja, da stroški zemljiškoknjižnih izpiskov, kot jih je priglasil upnik, niso potrebni za zavarovanje v konkretni izvršilni zadevi, saj je upnikova obveznost le, da nepremičnino določno označi tako, da sodišče lahko po uradni dolžnosti preveri lastništvo nepremičnine. Po prepričanju sodišča prve stopnje pa v konkretnem primeru ne gre za opravo poizvedbe po 5. točki tar. št. 39 Odvetniške tarife, saj tarifa omogoča 50 točk za pribavo izpiskov le takrat, kadar gre za zaprosilo pristojnemu organu, ki vodi evidence in ta organ tudi uradno izda izpisek oziroma podatek iz evidenc. Upnik pa ima elektronski dostop oziroma vpogled v elektronsko zemljiško knjigo in zato takšno zaprosilo pristojnemu organu ni potrebno. Zato ne gre za samostojno storitev, ampak za opravilo, zajeto v sestavo predloga za zavarovanje terjatve.

6. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da se nagrada za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov na podlagi 5. točke tar. št. 39 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) prizna le, če gre za samostojno storitev. V navedeni tarifni številki je namreč izrecno določeno, da odvetnik obračuna pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, če ta ni zajeta v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. V skladu z navedeno tarifno številko se torej obračuna 50 točk za vsak izpisek iz zemljiške knjige (oziroma za drug izpisek le v primeru, kadar je to samostojna storitev za stranko)(1). Pri sestavi predloga za zavarovanje ali predloga za izvršbo pa mora upnik, kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, nepremičnino označiti tako, da lahko sodišče po uradni dolžnosti preveri lastništvo nepremičnine (primerjaj 168. člen v zvezi s 239. členom ZIZ), kar pomeni, da podatke o nepremičninah pridobiva v okviru priprave predloga za izvršbo oziroma predloga za zavarovanje in ne kot samostojno storitev v smislu tar. št. 39. OT. Po določbi petega odstavka 38. člena ZIZ so lahko stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju tisti, ki jih mora povrniti dolžnik na upnikovo zahtevo, vendar le, če so bili potrebni za izvršbo. Navedene zakonske določbe pa iz prej navedenih razlogov ne gre povezovati s 5. točko tar. št. 39 OT. V vsakem posameznem primeru je namreč potrebno pretehtati, kateri stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju so bili za izvršbo ali za zavarovanje potrebni in jih je zato dolžan dolžnik povrniti upniku. Kot takšni bi bili na primer stroški v zvezi z zaprosilom pristojnemu organu, ki vodi registre oziroma evidence in izdaja izpiske oziroma posreduje podatke(2). Razlogovanje kot ga zastopa upnica v pritožbi zoper izpodbijani sklep pa bi lahko pripeljala celo do situacije, da bi nagrada za pribavo izpiska presegla samo nagrado za sestavo predloga za zavarovanje. Sicer pa upnica drugačnega zahtevka, s katerim bi utemeljila nastanek in potrebnost stroškov poizvedb o dolžnikovem premoženju ni podala, sodišče pa je pri presoji stroškovnega zahtevka vezano na trditveno in dokazno podlago stranke. Upnica je v predlogu za zavarovanje priglasila stroške pribave zemljiškoknjižnih izpiskov za 3 nepremičnine, pri čemer pa nastanek teh niti ni podala. Iz navedenih razlogov je zato pritožba upnice neutemeljena, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu pa pravilen in zakonit (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1): Odvetniška tarifa iz leta 2003 je vsebovala tar. št. 39 s podobno vsebino kot sedaj veljavna OT in je upravni odbor Odvetniške zbornice 24. 5. 2005 sprejel tolmačenje, da se storitve, v kolikor niso zajete v drugih storitvah, ker so samostojne, obračunajo posebej po tar. št. 39 OT, sicer pa so že vštete v osnovni storitvi.

Op. št. (2):Sklep VSM I Ip 644/2011 z dne 13. 9. 2011.