Jedro

Ker pritožnik z navedenimi očitki izpodbija dejansko stanje, kar ni dovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP), pritožbeno sodišče vse izpostavljene pritožbene navedbe kot nedovoljene zavrača.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR v roku 15 dni od izdaje te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki vrniti tesnilno gumo (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 59,90 EUR (II. točka izreka) ter pravdne stroške v višini 1.557,37 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka). Kar je tožnica zahtevala drugače glede teka zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov, je zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju: toženec) zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek za plačilo 59,90 EUR zavrne. Pritožnik se ne strinja, da je bila med pravdnima strankama sklenjena posodbena pogodba in da je odgovoren za naključno uničenje tesnilne gume. Tožnica, ki je bila zaslišana 21. 7. 2021, je izpovedala, da ni vedela, kaj sta se dogovorila A. A. in njen zet B. B. glede reklamacije grelne pipe ter da je bila sama le posrednik. Že iz te izpovedi je mogoče zaključiti, da med pravdnima strankama ni bila sklenjena posodbena pogodba, saj bi tožnica morala poznati vsebino dogovora med zetom in toženčevim sinom. V nadaljevanju pa je sodišče protispisno povzelo, da je tožnica vendarle vedela za vsebino njunega dogovora, za kar pa sodišče ni imelo podlage v dokaznem postopku. Kakšna je bila vsebina dogovora glede tesnilne pipe, je razvidno iz izpovedbe B. B., ki mu je sodišče poklonilo verodostojnost. Slednji je na izrecno vprašanje sodišča odgovoril, da je bila vsebina dogovora takšna, da tožnica izroči A. A. tesnilno gumo, ta pa ji izroči račun, da bo nato on uredil reklamacijo. Ob skladni izpovedbi B. B. z dne 21. 7. 2021 in 25. 2. 2021, da je bil dogovor, da A. A. pri tožnici pusti račun, ki ga bo B. B. vzel, ko bo prišel na obisk v K., in uredil reklamacijo, bi sodišče moralo ugotoviti, da je bilo dogovorjeno reševanje reklamacije, ne pa posodbena pogodba. Dogovor glede reševanja reklamacije je bil smiselno potrjen z izpovedbami vseh zaslišanih v postopku. Tožnica je navajala, da je poleti 2016 začela spraševati za vračilo tesnilne gume in je v nasprotju z izpovedbo B. B. navajala, da naj bi toženec izvedel reklamacijo grelne pipe. Povsem logično je, da se tožnica potem, ko je prišlo do nesoglasij s tožencem, ni bila več pripravljena držati dogovora o reklamaciji in sprejeti računa, na podlagi katerega bi njen zet B. B. opravil reklamacijo grelne pipe pri S. Toženec reklamacije pipe ni mogel izvesti, saj bi mu morala tožnica predhodno izročiti grelno pipo brez tesnilne gume. Pipa pa je bila še vedno v posesti tožnice. Sodišče je ugotovilo, da je tožnica tožencu posodila tesnilno gumo, ki bi jo moral vrniti v času, ki je bil vezan na uveljavljanje reklamacije za toženčevo pipo. Sodišče je v obrazložitvi pojasnilo, da je skrajni čas potekel v dveletnem garancijskem roku, to ugotovitev pa je ovrgla tožnica, ki je navajala, da je poleti 2016 toženčevo ženo spraševala glede vrnitve pipe. Torej zaključek o poteku dveletnega garancijskega roka, ki ga je sodišče izpostavilo kot nesporno dejstvo, z izvedenim dokaznim postopkom ni izkazan. Toženec je dal tožnici na razpolago račun za grelno pipo. Skladno z dogovorom bi moral tožničin zet reklamirati grelno pipo, do česar pa ni prišlo, ker tožnica ni hotela prevzeti računa. Da je šlo med tožnico in zetom za mandatno razmerje, tega ni moč sprejeti zato, ker je tožnica izpovedala, da za vsebino dogovora med toženčevim sinom in B. B. ni vedela.

3. Tožnica je podala odgovor na pritožbo, v katerem je predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem se sme sodba v pritožbenem postopku izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), kar pomeni, da se dejansko stanje, ugotovljeno v postopku pred sodiščem prve stopnje, v pritožbenem postopku ne more izpodbijati.

6. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo naslednje pravnorelevantno dejansko stanje, da: - je toženec kupil grelno pipo pri S. v N.; - grelne pipe ni mogoče uporabljati brez tesnilne gume; - da tesnilna guma ni samostojen rezervni del, pač pa jo je mogoče kupiti oz. zamenjati le kot grelno pipo; - je garancijska doba za pipo dve leti; - je bila tožničina tesnilna guma v uporabi v enaki grelni pipi v toženčevem športnem centru ...; - je bila prodajna cena nove grelne pipe takega tipa 59,90 EUR; - je toženec pridobil grelno pipo po ceni s popustom 39,90 EUR; - je bila tožničina tesnilna guma izročena enemu izmed članov toženčeve družine; - je med toženčevim sinom (ki je bil s tožencem v mandatnem razmerju) in B. B., ki je tožničin zet, prišlo do dogovora, da tožnica posodi tesnilno gumo, prejeti pa mora račun zaradi uveljavljanja reklamacije, kar bi izpeljal B. B. potem, ko bi prejel račun pri tožnici; - je bilo tako tožencu kot tožnici jasno, da je račun aktualen le toliko časa, dokler je bilo mogoče uveljavljati reklamacijo; - se je tožnica s posojo tesnilne gume in pripravljenostjo prevzeti račun s strani toženca strinjala z vsebino dogovora med B. B. in toženčevim sinom A. A.; - je tožnica želela najprej izročitev računa (zaradi zetove nadaljnje reklamacije), ko pa reklamacija ni bila več možna zaradi poteka roka, pa je zahtevala izročitev same posojene tesnilne gume; - toženec ni izročil tožnici niti računa niti ji po poteku roka za uveljavljanje garancije ni izročil tesnilne gume.

7. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da do sklenitve pogodbe z nadomestno izpolnitvijo s strani toženca ni prišlo, ker toženec tožnici ni izročil računa (283. člen OZ), zaradi česar med tožnico in tožencem velja posodbena pogodba (579. člen OZ), s katero se je tožnica kot posodnik zavezala, da bo izposojevalcu tožencu izročila stvar v neodplačno rabo (tesnilno gumico), toženec pa se je zavezal, da bo tesnilno gumico vrnil (579. člen OZ). Pritožbeni očitek, da tožnica računa ni želela sprejeti, ni dovoljen, saj z njim pritožnik izpodbija ugotovljeno dejansko, kar pa ni dopusten pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti (458. člen ZPP). Glede na to, da v pravdnem postopku trajanje garancijskega roka med pravdnima strankama ni bilo sporno (35. točka obrazložitve izpodbijanje sodbe), pritožnik neutemeljeno graja ugotovitev sodišča prve stopnje o trajanju garancijskega roka za reklamacijo grelne pipe.

8. V skladu z določilom prvega odstavka 583. člena OZ mora izposojevalec stvar vrniti ob dogovorjenem času. Če vrnitev stvari ni mogoča, pa lahko upnik kot posodnik uveljavlja denarno nadomestilo (plačilo) kot odškodnino za izposojeno nevrnjeno stvar, če dokaže, da je škoda nastala zaradi dogodka, za katerega je odgovoren izposojevalec. Izposojevalec odgovarja za škodo, ki jo je sam povzročil, v primeru nedovoljene uporabe pa tudi za naključno uničenje ali poškodovanje stvari po pravilih o povrnitvi škode, nastale s kršitvijo pogodbene obveznosti. Ker toženec po poteku roka za reklamacijo tožnici ni vrnil posojene tesnilne gume, kar v postopku ni bilo sporno, je bila uporaba tesnilne gume po poteku tega roka nedovoljena. Toženec, ki tesnilne gume nima več, ni zatrjeval, da je do uničenja tesnilne gume prišlo brez njegove odgovornosti, zato je na podlagi tretjega odstavka 580. člena OZ odgovoren za naključno uničenje stvari, zaradi česar je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo vrednosti grelne pipe v višini 59,90 EUR, saj je tesnilno gumo za grelno pipo mogoče dobiti zgolj skupaj s pipo.

9. Pritožnik s pritožbenimi navedbami izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, in sicer izpodbija vsebino dogovora, ki je bil sklenjen med tožničinim zetom B. B. in A. A., toženčevim sinom, ki ga je tožnik pooblastil za sklenitev dogovora s tožničinim zetom, kot tudi ugotovitev, da je toženec za sklenitev dogovora s tožničinim zetom pooblastil svojega sina in ugotovitev, da je med tožnico in zetom B. B. obstajalo mandatno razmerje, kakor tudi dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožnica z vsebino dogovora med B. B. in toženčevim sinom seznanjena. Ker pritožnik z navedenimi očitki izpodbija dejansko stanje, kar ni dovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP), pritožbeno sodišče vse izpostavljene pritožbene navedbe kot nedovoljene zavrača. 10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

11. Toženec s pritožbo ni uspel s pritožbo, zato mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka. Tudi tožnica mora kriti sama svoje stroške pritožbenega postopka, ker odgovor na pritožbo ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP) in ni v ničemer ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, še posebej glede na razloge iz sodbe sodišča prve stopnje in glede na vsebinske razloge iz pritožbe.